zakaj je roza najlepša barva?

Pretresljiva izpoved blond dekleta.

V mojem življenju igra ta barva neizmerno visoko vlogo. Ker me poudari v privlačnosti in z njo zažarijo moji pšenično-beli lasje v vsej svoji privlačnosti, se mi zdi da je idealna barva zame in za mojo osebnost in mojo privlačnost. Vendar ta barva ni samo barva. To je več kot samo barva. Ta barva mi ponuja občutek tolažbe in miru in udobja v stresnih trenutkih. Naj vam povem, kaj se mi je zgodilo zadnjič, ko me je roza barva rešila življenja. Šla sem v Dior trgovino, kjer sem si hotela kupiti šal pastelno roza barve. In ko vstopim se mi še ni zdelo nič čudnega. In ko sem vstopila sem zagledala res lepe zlate čeveljčke s peto in sem šla da bi si jih pogledala. Ampak ob vstopu sploh nisem opazila nekaj najhujšega. Bilo je najhujše kar se lahko zgodi. Med roza kolekcijo majčk so bile tri oranžne barve. Skoraj sem hiperventilirala in dihala sem zelo hitro in sunkovito. Ker me je obšla slabost sem se usedla, ker sem zjutraj pojedla le eno vitalineo in pol banane. Potem me je prešinila misel. Na misel mi je padlo, da mogoče se bom pomirila če gledam mojo najljubšo barvo, Ker se mi je meglilo in sem očala pozabila doma sem slabo videla, pa še hitro sem dihala in hiperventilirala. Zato sem morala najti predmet roza barve na dosegu mojih oči. Potem sem se spomnila, da sem se zjutraj spomnila in dala nase svoje najljubše roza tangice. Na skrivaj sem si odmaknila pas in gledala v tangice in globoko dihala. Ker sem vdihovala zelo globoko sem se kmalu pomirila. In sedaj se vprašam. Kaj mislite bi se zgodilo, če mi na pamet ne bi prišlo to odrešujoče mišljenje. Lahko bi hiperventilirala. In zato vas vprašam: roza je res najlepša barva, ki rešuje življenja. Pa tako lepo se poda mojim lasem. Jaz upam, da bo koga moja pripoved ganila, kakor je ganila mene, ko sem obnavljala zgodbo v moji misli.

Samantha * *

dogodek in članek in oseba je polnoma izmišljena. Sam **

p.s.: Za vse ki še niste dojeli, da je to le za**bancija na račun blondink vam to tukaj posebej napišem. Ni resnična zgodba. Tak da se ne sekirat preveč …