Končno! Dočakala sem dan, ko se je v mojih rokah znašla moja čisto prva in čisto samo moja žepna kamera! Trenutno je še v stanju inkubacije in se preko popkovine polni z življenskim sokom, jutri pa bo doživela prvi krst v širnem svetu. Ker je velika kot digitalni fotoaparat (pa ne mislim raznih-cyber shot in podobnih suhcenih mašinc) se me bo držala kot… kot… ja povsod bo šla z menoj. (V naprej se opravičujem za duševne bolečine osebam, ki so mi blizu tako ali drugače in bodo žrtve nadlegovanja). Poleg tega da je priročne velikosti (hm… pa saj pravijo, da imamo punce tako ali tako ogrooomne torbe, tako da velikost sploh ne tako pomembna-ali pač?) je še prav lepo črna s metalno srebrnimi vključki. Stajliš. Pa še poslednje fotografije z mojega mobitela, ki bo sedaj služil le še tekstovno-klicalni funkciji. Au revoir!
