če v hlevu ni higiene je lahko štala

Vse se je začelo v sredo, ko smo nestrpnih duš in srbečih prstov čakali v galeriji, da se nam nebo in vrata plečnikove predavalnice odprejo, da se bomo lahko posedli in začeli s osovraženim pričakovanim izpitom. Živčki so bili skravžljani do maksimuma, saj je vsak posameznik pri sebi vedel, da ni toliko podkovan v razlikovanju razmerij, da bi se lahko kosal z kompleksnostjo izpita. Nekaj utrinkov tik pred vdorom v predavalnico, kjer je še 5 minut predaval sam prečastiti dekan našim študentom na izmenjavi. (Samogovor: Kaj pa vi počnete tukaj? Izpit imamo. Aha, ste pa zagnani! >>> prišli smo 10 minut pred začetkom).

Kot vidite so vsi obrazi prešerno nasmejani in polni pričakovanja.

V četrtek se je agonija nadeljevala, sam smo v prejšnjem blogu omenjeni The Stol™ tokrat risali po vseh pravilih, ki naj bi obstajali. Rezultat pri meni ni bil kaj preveč drugačen od prvega, saj sem se sledenju počasnega razlaganja asistenta kmalu odpovedala in zaplavala v svoje vode, ki se imenujejo – Po Abčutku. Bomo drugi teden videli, kako je moj občutek kaj pravilno razvit. Kasneje ta dan, ko smo se po pojedini z neimenovanim Jakom Z. vrnila na fax, so se za gospoda plečnika začeli krajši mučni trenutki. Postal je model za novo kolekcijo pokrival. Ker pa je tako visoko nad nami, da ga niti prej neimenovani ni dosegel, je imel čast preizkusiti le eno pokrivalo imenovano wannabe Čarli Čeplin.

Kasneje, že na meji v temno noč sem se napotila proti vsempoznanemu KUD-u kjer se je odvijal krvavi boj. Na poti sem opazila zanimiv avtomobil(se opravičavam z slabo sliko).

S Tanjo sva prišle na rundo dve, pri rundi tri se nama je pridružil še Slavni Štajerc – mr.K. Karte je pomagal pridobiti moj kolega Žuraj, ki je stalni inventar KUD-a. Slike spopada bodo objavljene na sledečem linku: klikni me. (namig – išči pod geslom medfakultetni spopad 20.3 ). Samo dogajanje, ki je bilo spremljano z včasih opolzkimi in včasih čefurskimi komentarji voditelja je bilo zmerno do pretežno smešno. Pubilka je bila, sploh v prvem (v mojem primeru, drugače drugem) delu totalno zamorjena, ko se je pa razgrela so pa mogli tako ali tako vstati iz sedežov in zapustiti dvorano – obetal se je zadnji dvoboj večera. Slišati je bilo nekaj dobrih for:

Tema je bila Higiena v hlevu. Komentar voditelja: V hlevu mora bit higiena, drugače je lahko štala.

Ekspresivna vizualizacija imenovana “i’m a butterfly” (uganete od koga) Korenčiča (seveda).

Predstavniki AGRFT v pajkicah (nek predstavnik m.spola je bil celo v štrumpantlih najlonkah.

Stavek: Sej vem da sm prvi letnik, sam zakaj se morem vedno jest slečt! izrečen v žanru imenovanem: AGRFT film.

Replika iz publike ko so predstavniki infrastrukturalistov na odru stali s sekirami – “ne se sekirat”.

Predstavitev FDV-jevcev: “O, kako maš lepe lase! Kak šampon uporabljaš?” (dekle pokaže šampon z etiketo FDV) “Glavo mi pere FDV!”.

Tema : Prokomunistični svizci. (by nekdo iz dvorane) Voditel je potem revčka še cel večer maltretiral in namigoval na določene prepovedane substance. (domačica).

Tema diplomske naloge: Vsi obrazi Miše Molk.

Če sem kaj pozabila (kar verjetno sem) se zelo globoko in nizko opravičujem. Slikice pa, kot že prej povedano, poglejte na Mihovem Blogu. Podajam vam le utrinek pogovora dveh avtohtonih ljubljanskih štajercev. (apeliram na viktorske zadeve), ter všečno leseno zadevo z Ito Rino – z razstave v KUD-u.

Danes, ko so se izvedeli rezultati zgoraj omenjenega izpita se počutim odlično. Židane volje sem se odpravila proti domu z Čuhapuho, kjer sem srečala nekaj znanih obrazov.

Pot domov je bila spet nagravžna, saj velecenjeno moštvo SŽ enostavno ne dojame, da so v petkih migracije naroda v vse smeri – tudi smer Ljubljana-Jesenice in da mogoče ne bi bilo slabo dodati kak vagon, da bi dejansko lahko kakšno pot domov sedela. Vendar so to le pobožne želje. Potem se je zgodila še ena smešna stvar. Ko smo na postaji Boh.B. z avtobusom čakali, da se bo avtobus iz Radovljice končno pripeljal in nam dostavil preostale potnike sem opazovala dogajanje v bližnji Pekarni P. Skoraj 10 ljudi je čakalo v vrsti, prodajalka pa je sedela za pultom in vsi so gledali tjavdan in čakali. Le kaj bi to lahko bilo? Vam povem! Ob pol štirih se cene kruha spustijo za 50%.In tako je že pol ure prej prišel kupček ljudi, ki je naredil gužvo v pekarni in čakal dotični čas, ko bodo lahko kupili poceni kruh. Žalostno mar ne? Ti ti država, polemike s kruhom postajajo vse večje, zgleda, da jih je v koših zmanjkalo (Janč(š)i, poglej a je v tvojemu košu kaj več štruc).

Nato je začel padati sneg. Sneg je sicer padal tudi v Ljubljani. Vse postaja Belo in mrzlo, prilagam multimedijske dokaze.

Kmalu bo Big Night™ . In jajčki! Se tipkamo po praznikih. Pa velik pirhov.