Naš Mentor ™ nam je zopet postregel z informacijami o zanimivem branju. Eden izmed mojih profesorjev na FA se redno pojavlja v raznih medijih in rad pripomni kakšno sarkastično na račun trenutnih (arhitekturnih) “dosežkov” in dogajanj v naši mali domovinici. Tokrat bom celotno pismo objavila, uradno pa se nahaja na spletni strani Dnevnika, pod komentarji. Pa še link: klik !
Pravica do parkirišča je neodtujljiva pravica vsakega ljubljanskega meščana od rojstva do smrti. To nam mora biti zmeraj pred očmi, za to si je treba prizadevati, četudi gre za Kongresni trg, Vodnikov trg ali kateri drugi trg. To ni važno. Odločitev županstva, da predela Kongresni in Vodnikov trg v parkirišča, se mi zdi preudarna in v skladu z željami vseh Ljubljančanov. Pogrešam nekaj širšega in bolj sistematičnega pogleda na razvoj parkirišč v Ljubljani. Zakaj ni v nameravane posege vključen še Pogačarjev in Krekov trg? Zakaj se je za drag denar obnovila Mahrova hiša ob Vodnikovem trgu, namesto da bi jo podrli in naredili še več prostora za podzemne in nadzemne garaže? Zakaj ni predvidena garaža pod Dvornim trgom, pod Vegovo ulico s Trgom francoske revolucije? Vsekakor bi bilo treba garaže razširiti še pod Plečnikovim trgom in jih povezati z obstoječimi garažami in parkirišči tam, kjer je bil včasih nunski vrt oziroma je sedaj Trg revolucije. Nisem napisal Trg republike, kot je sedaj uradno ime tega prostora. Napisal sem Trg revolucije, tako kot se je trg ob nastanku imenoval. Edino to se mi zdi pravo ime; revolucija in revolucionarni občutki so tisti, ki nas morajo prevzemati ob vizijah bodoče Ljubljane. Revolucija - to je isto kot napredek. Za napredek se pa ve, da ni nobena žrtev prevelika. Napredni moramo biti, četudi bo zaradi napredka morda propadel svet. To, kar tako, mimogrede. Z opisanimi posegi bi nastal povezan sistem podzemnih garaž in parkirišč, možno bi bilo medsebojno komuniciranje in dopolnjevanje. Sijajno podzemno povezavo vseh ljubljanskih garaž in parkirišč bi ovirala reka Ljubljanica. In zaradi tega vam pišem pismo.Imam predlog. Napreden je in revolucionaren, tak, kakršna mora biti vizija in misel mestnih načrtovalcev. Predlagam, da se Ljubljanica od Špice do Fužin prekrije z debelo betonsko ploščo. No, ne vem, mogoče bi bilo smiselno prekritje od Podpeči do Zaloga, to je stvar strokovnjakov in strokovnih analiz, v to se ne bi rad spuščal. Tam, kjer je sedaj neizkoriščen prostor reke, bi nastala nadvse pripravna in koristna prometna povezava med južnim in severnim delom širšega mestnega območja. Predstavljajte si, kako odlična in pomembna bi bila takšna povezava! Kako enostavna bi bila, na primer, povezava med šopingom na Rudniku in BTC-jem! Koliko časa in denarja bi prihranili vsem udeležencem v prometu, zmanjšale bi se emisije ogljikovega dioksida in še bi lahko našteval koristi takšne prometne povezave. Pod cesto nad sedanjo rečno strugo predlagam večnivojske garaže in parkirišča. Po mojem približnem izračunu bi bilo v treh garažnih nivojih mogoče razvrstiti od Špice do Fužin neverjetnih 18.000 vozil! To je velika številka, s tem bi bil problem garažiranja in parkiranja v Ljubljani vsaj za nekaj let rešen. Omogočena bi bila že omenjena medsebojna povezava vseh ljubljanskih podzemnih garažnih kapacitet. Prostor nad reko Ljubljanico je zastonj, nikomur ne pripada, s pridobivanjem tega prostora ne bi bilo nobenih sitnosti. To je gotovo pomembna okoliščina. Če bi bil vodni pretok Ljubljanice moteč, potem predlagam dodatno poglobitev in preusmeritev vodnih tokov v mestno kanalizacijo. Če bi bilo to tehnično problematično, predlagam, da se tok Ljubljanice preusmeri skozi predor od Vrhnike proti Piranskemu zalivu tako, da bi Ljubljanica odtekala v Jadransko morje in ne več brez haska daleč naokrog v Črno morje. Ob izlivu v Piranski zaliv bi lahko naredili hidrocentralo. S padcem 300 metrov in s povprečnim letnim pretokom 40 kubičnih metrov vode na sekundo bi bila ena večjih hidrocentral na Slovenskem z močjo približno 300 MW, kar je toliko kot slovenski del krške nuklearke. Z reševanjem prometne problematike v našem mestu bi mimogrede pridobili še dragoceno električno energijo.
Še nekaj imam na umu. Ob sijajni avtocesti nad sedanjim koritom Ljubljanice bi bile stavbe ob njej moteče. Razmisliti bi bilo treba, ali ne bi bilo najprimernejše, da se te stare in amortizirane hiše podrejo. Gre za stavbe med Trubarjevo, Wolfovo in Gosposko ulico in Ljubljanico na zdajšnjem levem bregu reke ter Poljansko, Ciril-Metodovo, Mestnim trgom, Starim trgom in tako naprej do Šentjakobskega mostu na desnem bregu Ljubljanice. Tudi ta prostor bi lahko namenili parkiranju. Sem in tja bi na sproščenih površinah postavil kakšno stolpnico ali nebotičnik po načrtih Rema Koolhaasa ali njegovih nizozemskih tovarišev. Mestni urbanisti bi morali vztrajati, da se prostor tudi smiselno ozeleni in zasadi z drevesi. Opremljen bi moral biti s klopmi, počivališči za starejše občane in drugo mikrourbano opremo. Tudi prostor za kolesarsko stezo bi se moral najti. Poseg bi mimogrede pridobil nove zanimive mestne vedute na Plečnikovo knjižnico, Grad, Križanke in Magistrat, da ne naštevam naprej. Prepričan sem, da investitorjev ne bi manjkalo. Poseg bi omogočil revitalizacijo in ponoven trgovsko-komercialni razcvet ljubljanskega centra. Vsi vemo, kako je mestni center opešal zaradi pomanjkanja parkirišč in hitrih prometnih povezav.
Vem, da bi takšni sodobni in moderni posegi naleteli na odpor določenih struktur in posameznikov. To je razumljivo, saj bi bilo treba odstraniti denimo: Stolnico, Plečnikovo tržnico, Tromostovje, Čevljarski most, Prešernov spomenik, Filharmonijo, na desetine srednjeveških in baročnih stavb in tako naprej. No, ja, tudi meni je všeč Plečnikova arhitektura, pa Stolnica in Semenišče, Škofija, Kresija in Zoisova hiša in Mestni muzej, pa vse te romantične stare stavbe. Vsake posebej je škoda, tudi meni jih je žal. Pa vendar, ko gre za modernizacijo, napredek, razvoj mesta, ni prostora za nostalgijo in predajanje sentimentom. Ko se teše bruno, letijo trske. Za tiste, ki so zazrti v zgodovino, bo še zmeraj veliko starine ostalo. Stvari naj z maketami, načrti, videoposnetki, računalniškimi 3D-prezentacijami in podobnim dokumentira Arhitekturni muzej. Za to ga imamo, za takšne reči so usposobljeni in prav je tako. Pri novih vizijah mestne ureditve gre za življenje naših in prihodnjih generacij po standardih in načinih, za kakršne si prizadeva ves napredni svet. Tudi mi nočemo zaostajati. Ljubljana mora postati sodobna prestolnica, kot pritiče glavnemu mestu države, ki je vstopila v Evropsko unijo in Nato. Za vse naštete posege nam bodo evropske banke, skladi, fundacije in tako naprej na stežaj odprli vrata. Začeti je treba, vsakega zamujenega dneva je škoda!
Včasih smo rekli: pljuniti je treba v roke, pa za krampe in lopate je treba zgrabiti. Ne! Zarohnijo naj buldožerji, rovokopači in drugi gradbeni stroji, kar je preživeto, naj se do temeljev podre. Čas je, da se zapeljemo v blesteči novi svet - tudi v Ljubljani!
Janez Suhadolc, Ljubljana
Biksa ga naš Suhi, ampak ima prav!
Vedno je zanimo brat suhijeve sočne kritike, vendar me moti ena stvar. Nikoli, oz. vsaj jaz še nisem nikoli prebral, da bi predlagal kaj resnega. Zato na koncu izpade kot starček nergač
to je res, počne pač isto kot večina : kritizira brez da bi predlagal boljšo rešitev. pa tut jest temu včasih podležem, tako pač je, če greš po ta lahki (poti namreč).