Bud in Pešta 2008_part 3

Na dan odhoda smo se odpešakali do najbližnje pošte kjer smo limali znamke na prej od nas samih ročno narisane razglednice (skoraj vse) + Borči jih je kar nekaj copy-paste tako da vemo da je on človeški generator simpl in kul izgledajočih razglednic. Potlej smo iskali kaselc poštni nabiralnik. Šli smo si še pogledati židovski muzej, v drugo največjo sinagogo na svetu pa nas niso spustili, ker nismo plačali karte. Mislim… židje. Po krajšem nakupu v pristni madžarski trgovini (interspar) smo spakirali še tazandnje štunfe in ostale zadeve in se poslovili od prijaznih (blond) gostiteljic. Imeli smo krajši (skor uro) zaplet, ker nekateri niso kupili povratnih kart že v Ljubljani. (za drugič, poslušite, če rečem da kupmo prej da ne bo pol problemov). Nato smo se namestili v prijeten malce smrdeč vlak. Bil je čas, ko cvetijo razna drevesa in so v luftu neki kosmi nečesa kosmatega. Borči in jaz sva težko dihala pol poti, ampak smo potlej udarili neko hudo resno debato (punce in avti ali kako Boris in Kiki vesta vse od punc kakšne so zares). Pa smo prišli do tega, da boljši k maš avto, bolj so punce zainteresirane (nakoncu itak samo kimaš, ker morejo imeti fanti zmeraj prav). Kmau (10 ur) smo bili v Ljubljani. Od Jana ati nas je večino razvozil po domovih. Jaz sem šla spat, baje ostali tut. Budimpešte imam za enkrat dosti. Kmalu pa me pričakuje Španija/Portugalska/malo Francije. Hawk.