♥ my chucks

Starost: letnik 2003 – 2009 od classic črnih do plavih …

Najboljši čevlji ever.

Druga najljubša

Poletna kombinacija

Klik: Kratke hlače, oblekica, srajčka, starke, plavo – zeleno =)

štekar

before:

after:

kitchy zebra vynil print =)

Pospravljeno in izrezano

Evo, pospravljeni cvirni v original škatili od original sacher torte iz original hotela sacher na Dunaju. Mmmm. Škoda, ker je ne smem jest, lahko jo pa voham =)

Izrezan blago za boksarice =) Jih šivam, eno za drugo. Počasi jih bo kar nekaj. Tako da kdor je zainteresiran, si jih lahko naroči. Slikice bodo kmalu gor =)

fletn film

Danes sem gledala film 500 days of summer, ki mi je bil čist fletn. Ne samo zato k je dečko arhitekt, ne samo zato k je Zooey cute as a button, ampak zaradi zgodbe, predstavitve, fotografije, ikea-e =) in vsega vmes. Totalno predlagam ta film v ogled!

Malce vleče na Perry-evo, kar mi ni toliko všeč, verjetno zaradi pin-up izgleda. Ampak je toook fletna. Pa tudi soundtrack je kul: Regina Spektor, the Smiths, Carla Bruni, Simon&Garfunkel, Mumm-ra – mmmm. Moj tip muzike indeed. Kdor je pogledal, naj pove svoje mnenje. (Ne dobi se ga na torrentih workprint verzija – not). =)

♥ desktop

Res mi je všeč moj desktop

It’s not a mac, just a windows vista mac osx theme =)

Still love it!

wow, nisem slepa kot kura

Na internetu sem našla tale test, pri katerem pantone (wiii, pantoni) razvrstiš od ene do druge barve (vseh dvajset al kolko že umes). In vse sem postavila pravilno, niti enega nisem zamenjala. WOooooOO. Nisem vedla, da tako dobro vidim =) barve seveda!

How cool is that?

Pantoni ♥

košarica iz papirja

zgibalo se mi je =)

uporabljen material:     3x city magzin, spenjač, škarje, tri četrt ure poslušanja intervjuja z vampirjem na audiobooku.

kot vedno delam na tleh, ker je udobno!

V košarici so zdaj stvari, ki jih rabim pri šivanju imeti na mizi. Danes sem naredila še blazinico za bucike, ki je v košarici. Ni nič posebnega, taka za na roko, na hitro. Kdaj drugič se bomo šli dizajnerije. Končala sem boksarice po nekajdnevni pavzi. Jih pofotkam v naslednjih dneh, ko jih naredim kaj več, zdaj ko sem pogruntala kako se šiva to elastičnost. Hehehe. Treba bo spat, danes ob sedmih je štart na trgatev!

off to Ljubljana

Sedma ura zjutraj je čuden čas za posedanje na postaji. Vsaj meni, ki takooo rada dolgo spim. Me je spomnilo na gimnazijska leta, ko smo vsako jutro čakali na vlak za Jesenice. Tokrat sem se podala še malce naprej, v belo mesto.

Danes sem poleg tega, da sem oddala čudno napol prozorno kuverto v kas’lc pred referatom, šla na izrezovanje delov obraza in zraven dobila še botoks lift ustnic. Ok to tazadnje je hec. Pike so načeloma fletna stvar, če jih vidiš na tekstilu, papirju, v sladoledu in podobnem, če pa so drugje, lahko pa postanejo moteče, lahko tudi nevarne. Tako da “na cajte” je treba tudi kakšno zradirat. In to je preklemansko drago (in napotnice tukaj ne štejejo nič). Tako da so me omrtvičili (au), skalpelirali, zašili in grdo poflajštrali. In zdaj bom imela cvirne v sebi do petka s prevleko iz grdega flajštra. Wiii. Tako da sem se zaprla za javnost. Bom šivala. Razen jutri, ko grem na trgatev, ampak to je invite family only. I shall wear a hat. Zdaj nekako težko žvečim, ker se bojim potrgat šive, ker nočem met “Harry Potterya” sredi obraza. Bom bolj na tekočem hranilu. Mošt je tekoč, mmmm =). Ampak družinska pika ostaja (doktor se je neče dotaknit). Še zmeraj sličim na staro mamo in bratranca. Vsa sem zabuhtljana. V zgornjo ustnico sem bila kot Scarlet Johansson and not in a good way… Ah ja, kaj vse človek nardi zaradi lepega mug-shotta =). Nič, čakam rezultate, take in drugačne, in ne pozabit, Bohinj je zakon, Bohinjke pa še bolj (Kandela in Karin – salutiram). Bom osveževala status. Fajn bodte!

bohinj in njegove jesenske barve + mrta

pa sem bila spet doma

malce poslikala psa

in kar je ležalo okoli

pa še brata Mrto (mart’n, taprav bohinsk ime)

mislm da je čas za obisk frizerja …

najljubša poletna

kombinacija iz moje omare =) na res hudem skicomatiku (ne nisem obsedena z njim, je pa kuel =)

klik za fast forward : siva majica-obleka, črn reklc-top, pisan šal, rdeči uhani, legicečrne pajkice, bele štunfke, bež allstarke nizke. perfecto. scrunchy hair =) it’s me =)

skicomatik

Na pepermintu sem videla najboljši online skicomatic do sedaj. Tako kul kot je ta pa res ni noben!

Evo mojo slikico

Pa še link, ki vam jo izriše step by step : klik

kok fletno!

hvala pepermint!!!!!!

beli mačkon

mačkonar s podjunske

včasih je na vrvici

včasih je totalni car

mogoče je mačka, nisem gledala za jajci

bila sem tagnjena

Na enem izmed mojih dnevnih blogov, kolibri, sem bila pofočkana, da razkrijem sedem neznanosti o meni. Huh! Pa še nekaj o kreativnih blogerjih in neki nagradi, kar sem izvedla po malce brskanja po spletu.

Tako da imam tudi jaz čast-must da pofočkam sedem ljudi, ki se mi zdijo super kreativni, inspirativni in taki za pojest =)

Random žreb (kao) je določil takole: eva sardina, sparkica, ninalena, polona s frišnega jutra, fensišmensi, renton (ker je kreativen na svoj način), in kandela, ker kreativno kuha dobrote  =) razveselite nas!

Jes za kreativnost in NSS (Nared Si Sam)

Kdor je pofočkan je zadel tale nalepni-si-na-blog beđ (značka moškega spola) za res super blog in inspiriranje množic lenih, nekreativnih ljudi. Hip hura za nagrado!

I feel very olympic today!

Pa še sedem banalnosti o meni:

- poslušam avdioknjige in to samo v angleščini. Sicer berem tudi klasične knjige za objet, a sem se trenutno s klasiko omejila na klasiko (hehe). Po papirnatih listih berem samo Penguinovo serijo knjigic, oblečenih v blago, ki sem jih kupila pri Valenovaku. Dickens, Bronte, etc… Drugače pa sm predelala že kar nekaj (ok veliko) ur govorjenja v ušesa. In je SUPER. Priporočam!

- nosim leče, ker sem slepa brez njih. Z očali se počutim kot krt, ki gleda skozi dno pivskega krigla. Ali pa kot konj, ki ne ve, da lahko kot videnja presega tistih 45°, kot jih vidi skozi plašnice. Hja. Čakam, da mi zdravniki pustijo z laserjem streljat v moje oko. Da bom spet lahko skakala v vodo brez strahu pred odplavanjem leč. Še leto in 2000 eur me loči od spregledanja.

- ne maram vrtnih palčkov in klovnov. Preveč so bizarno strašljivi in ogabno okroglolični. Bljaaaah.

- ne maram tudi letečih kosmatih stvari, recimo vešč, ker se vedno zaletijo v mojo glavo, in to večkrat. Pa zmeraj jim rata skoraj zlezti v moja usta. Prisežem, da nimam tako velikih, da bi blo to tako očitno za narest (v njihovi mali glavi), ampak jim rata. Brr, ne maram jih preveč …

- imam tatu, pa ne ruski lezbični pevski par, ampak s črnilom v-špikano risbo v mojo kožo. Veliko jih tega ne ve, ker se ponavadi skriva pod mojimi štunfi (nogavicami za ne narečne ljudi). Včasih razmišljam o novem.

- sem najstarejša od treh otrok izpod Bohinjskega turna (zvonika) ob Bohinjskem jezeru. Tamal je tri leta mlajši in za glavo večji. Tamal-tamal je devet let mlajši in mu zavidam njegove lase, ker so absolutno fascinantni. Oranžnobronasti, bleščečogladki, temnoplavooki z pegicami na pravih mestih. Darn nature, why not me? =) hec, mam tudi jaz sedem pegic na nosu, ki se skrivajo čez leto a pridejo ven poleti =).

- Deset let sem igrala pri godbi Bohinj, sprva prečno flavto, potlej pa klarinet. Sem lastnica klarineta, blok flavte, sintisajzra, kastanjet, orglic, kitare in ukulele. Inštrumenti mi niso problem. Tudi na lovski rog sem že odigrala budnico. Iščem glineno okarino za okoli vratu, pa je ne najdem nikjer v Ljubljani. K moji etno-kulturni preteklosti spada tudi 9-letno plesanje v folklorni skupini. Čeprav sva jaz in ples dva različna planeta. Huh, nasprotnosti =). Najbolj si želim igrati čelo. Zvok mi je naravnost fascinanten.

To je to, sedem fascinantnih dolgočasnosti. Zdaj pa ostali, izkažite se =) Čakam pred RSS predalom na vaše objave!

kratko sporočilce

Začela sem z kolekcijo | kajakaja | business time |.

Jeeeeej! Ampak res šele začela.

Ena sličica nastajajočih boxaric.

more to come

| kajakaja | i make stuff |

=)

delavci

Tukej je serija slik iz faksa, ki sem jih poslikala prejšnji teden, ko smo delali kot majmuni. Štirje pametnjakoviči (Vid, Ivan, Ajda in jaz) smo se odločili, da bomo delali natečaj Podutik. Kasneje sta se nam pridružili še krajinarki Meta in Simona, za finiširanje pa smo kot dodatno delavno silo pridobili Nino in Mojco. Celo poletje smo razmišljali in razmišljali (pa tudi razmišljali) o konceptu, hiškah, postavitvi, pogledih, linijah, zelenju, terasah, kaskadah, nasipih, potokih, apnenici, kamnolomu, sendvičih, kavi, P+2+2T, faktorju pozidave, 60000m², pdfjih, plotanju in podobnih zadevah. Zadnji mesec smo poleg razmišljanja še delali, rezali maketo, popravljali raster mrežo, risali v autocadu in barvali polja v illustratorju. In sedaj smo zmatrani. Zelo zmatrani, a smo končali. V četrtek smo se vsi pripravili na 24 urni delavnik. Zjutraj sem vstala, šla odpisat izpit in teorijo iz matematike. Odhitela na faks, delala do petih zjutraj, bila polna energije, ob petih sem postala malce zaspana, sem se ulegla za 15 minut na mizo, se ustrašila, ko je Ajda potegnila internet kabel iz mojega računalnika in takrat mi je bostalo slabo (kar traja do zdaj). Od takrat naprej sem bila neuporabna. Crknila sem 12 ur pred koncem (baje so plotali okoli petih popoldne zadnje stvari). Poslali so me domov, ker sem preveč objemala školjko. Doma sem sedaj na relaciji med posteljo, wcjem, sedaj tudi kuhinjo, odkar lahko spet jem. mmm. Hrana. Tako da je klapa morala dokončati brez mene. Svoje sem sicer opravila pred kolapsom (nekaj so popravljali sicer, sem jih slišala o traktorjih in kodah za pdf – interna). Ampak s(m)o oddali. JES! Konec. Sedaj čakamo na rezultate. Uffff.

Na slikah smo mi in ostali, ki so delali za seminar. Power rangers, ninja force!

Osamljeni Staš, ki dokončuje seminar. Ne vem, verjetno riše wc-je (interna). Delak, ki se mršči nad nečem. Tihožitje ob pozni uri.

Kotiček s hrano, ki jo je Jan prinesel s črpalke. Jaz v oknu in moje (skoraj) pospravljeno namizje.

Trenutek zamišljenosti. Presenetila sem Ivana. Pice zadnjega dolgega dneva.

Graffiti in delavci.

Utrujena in skuštrana Ajda. Naša “rožica” Cindy, ki je z nami na faksu že več kot mesec. Ona še vedno živi.

Seznam. Delavci zadnjega dne.

Primorski pogled in pogled nad popravljanje dwg-jev.

Najin kotiček z Ajdo. I know, discussting, sam je blo treba jest. Nekako. In še strop. Malo za umetniški vtis.

Nobenih estetskih presežkov, ker moji možgani niso bili sposobni registrirati nič drugega poleg najnujnejšega.

Konec smo. Hvala banda, da smo zdržali. Super smo bli.

utrinki iz zaključne razstave na FA

Evo me, vstala sem od mrtvih (skoraj dobesedno). V četrtek je bil na faksu velik žur (baje, ne da bi vedla, ker smo bili zaprti v kibli), razstavljalo se je, kar smo ali nismo naredili čez leto na našem preljubem faksu. V risalnicah in po hodnikih je viselo veliko kvadratnih metrov takih in drugačnih plakatov, po hodnikih smo se spotikali ob take in drugačne makete. Bilo je glasno, slišalo se je, kot da je še en koncert v križankah, tokrat popodlne (predelali smo noči ob dveh koncertih dan-d, danijeli, alenki godec in podobnih mučnin cvilenjih).  Ampak glede naše razstave (seminar Zorec ™) lahko rečem da je uspelo! Razstava je bila konsistentna, lepo pripravljena in razstavljena, z kulinaričnim prigrizkom (bakala, olive, čiz, domače pecivo made by Sara). Vrtel se je dokumentarec o Krakovem, ki so ga pripravili naši prvi letniki in se lahko mirno kosa z dokumentarci, ki se vrtijo na nacionalki (resno!!! – vlkjučno z bizarno muziko pred, med in na koncu). Razstavljeni projekti so bili dobri, kdor si še ni šel pogledat, se lahko mirne volje sprehodi po faksu, do drugega nadstropja stare stavbe levo. Sicer filma ni več, je pa vse ostalo. Posebna pohvala Evi, Roku in ostalim, ki so skupaj zlagali in si izmišljali plakate. Huh. Dosti blebetanja, pojdite si ogledat po celem faksu, kaj rata po celoletnem brkljanju v autocadu, photoshopu, illustratorju in cinemi (ok, to so moji programi, baje de obstajajo še archicad, allplan, corel, gimp, max, rihno, maya, … ampak jaz tega ne priznavam … hehehe hec! tudi te programi so zakon). Res, ček it aut!

Tukaj je nekaj zabluranih, temačnih slik (da vidite, kako živimo kot vampirji – hec hec). Roke so se mi tresle od premalo spanja in preveč kofeina. Skakala sm okoli s kamero v eni in kavo v drugi roki in izgledala kot zombi. Čista resnica, i swear!

Najmanjša in verjetno najmlajša obiskovaka razstave Julija si je strokovno ogledala razstavljene projekte in degustirala ponujeno pecivo. Njeni komentarji še niso znani, zato prosim očeta Josipa, da sporoči njeno strokovno mnenje.

To stopnišče vas pripelje v drugi štuk. Na njem se večkrat srečujejo bolj ali manj utrujeni študenti faksa (primer dialoga: oooo živjo kako? ma gre, sej veš, pa ti? delam delam, veš mamo oddajo! O fak, a res, a Podutik? Ja itak. Jest tut zej že nisem spal 2 dni, k mamo seminar. Itq, jest tut ne. Mhm. Morm naprej delat. Ja jes grem pa po kavo. Ej, vidmo. Enako, vidmo!).  =)

Alenka z čokolado Alenko z Moskve. In plakat s Trimo in ptičjo delavnico. Skrajno desno plakat od delavnice Filofaks. Še bolj desno pa se ne vidi plakata delavnice Škofja loka. Sodelovala sem pri vseh. Yes, i do stuff.

Utrujena Ajda z kavo, ki sva jo ravno prinesle. In predel plakata, kjer sva razstavljale seminarska projekta. Moje je spodaj v sredini, njeno se začne spodaj desno in nadaljuje izven slike. Vredno ogleda =) hihih (malo (samo)promocije ne škodi!). Ajda je tudi drugače zelo aktivno dekle, kmalu bom naredila intervju z njo na blogu, tako da yeeey!

Eva in Rok, alfa in omega. Kuratorja in razstavljalca. Nekoč se je reklo, da je Eva mama koklja za nas punce na seminarju. Heh, meni se je zdelo zelo posrečeno, saj res skrbi za nas včasih =)

Dva dela razstave, dva koncepta. Veliko traku in Rokova mirna roka.

Glava seminarja Maruša in naša Sara in Teo, ki bosta naredila knjižico vseh projektov. Sara nam vedno speče kaj najbolj okusnega (recimo njen tiramisu rox, zmeraj vse pojemo do konca konca).

Še pogled iz Ocvirkovega predela faksa. Naš hodnik poln plakatov in stvari in ljudi. Oziroma, niti ne naš, ker smo tu le začasno, odkar so nah vrgli iz podstrešja, ki ga prenavljajo. Smo brezdimci in iščemo prostor za bivanje. Trenutno so nas posvojili Ravnikarji, ki pa jih itak ni več. Huh, težka kriza identitete =).

Pa še vesela novica. Imeli bomo asistenta. Uroš itq rox. To že vemo. Zdaj bo lahko še on spreminjal naše projekte. In to je pač dobra stvar. Res, prisežem. =). Ukradli smo ga Ravnikarjem. No, ali pa tudi ne, saj jih ni več. Maruša ima končno asistenta. Seminar bo letos totalno kul. =)

Če je kdo bil na razstavi je vabljen, da napiše komentar. Če se mu da. Kdor je pa na morju, svaka mu čast. Tudi jaz grem jutri v all inclusive hotel ob Bohinjskem jezeru, imenovan pr cerkuc’. Ljubljana, vračam se v petek!

Pa lep večer. Ne zbolet tako kot sem jaz, ker ni prijetno. Pijte čaj in jejte limone. Oz sploh jejte hrano. Je zdravo =)

vsi vabljeni

samo se mi zdi, da se je začetna ura prestavila na tretjo popoldne

Se vidimo tam!

(ps: iščite seminar Zorec | kulturni dom spodnja šiška… to je moj projekt)

=)

blagovna menjava

dobila sem najboljše značke za zamenjavo

od eve sardine

jeeej. zdaj jih ponosno nosim

danes bwora!

obrazi inkognito

najdeno na faksu

seminar (soon to be gone) ravnikar