nisem še v zlatih letih, ampak …

… sem bila včeraj na štantu (ne vem, kako se lepo po slovensko reče) od Zlatih Let na festivalu za tretje življensko obdobje v Cankarjevem domu. Neznanske trume starejših prebivalcev Slovenije so se težko premikale po Cankarju (boleči sklepi, artritis, teniški komolec, bolečine v križu, ipd.). Nepregledno število stojnic (huh, spomnila sem se, evo), kjer so ponujali vse od slušnih aparatov, krem za hemeroide in igel za štokanje v drek (ups, blato), masaž, žitnih mešanic, masažnih stolov, parfumov, sirupov za izkašljevanje, alg, medu, knjig,in družabnih srečanj. Sprehodila sem se skozi napihljivo debelo črevo, ki je bilo polno tumorjev, čudnih mutiranih celic, razjed in seveda hemeroidov. A se samo meni zdi to malce čudno-ogabno? Nabrala sem si krem za roke mazat, sirupov, tablet polnih zdravja, čokolad, blokcev in nasmehov ljudi, ki so zdolgočaseno sedeli za svojimi pulti. Spoznala sem tri simpatične gospode že ne več srednjih let, ki so ob vincu popevali (nov šport – ogovarjanje nedolžnih deklin – pri tem se težje poškoduješ). Srečala sem bivšega sogimnazijca Uroša in se zadrževala pri dveh soblogerjih: Kandeli in Piromanu. Hvala za magnetek. Btw, njihova babica zlatka je totalno kul in moderna, zdaj sem njena prijateljica na fejsbuku, how neat is that? hehehe. V glavnem, če hočete zavrteti kolo sreče, si ogledati nekaj starejših dam v super kostimčkih in se sprehoditi skozi debelo črevo boste morali počakati do drugega leta. Kajti danes se baje zadeva zaključi. Sledi pa še nekaj skromnih fotk z mojega telefona.