workinprogress noº17 – domačnost

Končno sva se spravila obešati “artwork” na najine velike prazne stene. Nad kavčem je krasen print (Andrew Hem).

Ob komaj statično stabilnem (ne tako fotogeničnem, kot sva upala) kupu drv visita dva plakata posvečena ruski astronavtiki.

Zoranova plakata delata družbo črni mački, ki visi na edinem žeblju na tej steni že od začetka. V omari pa kupčki, fotoaparati, inštrumenti in časomer.

V kuhinji veselo kuriva na štedilnik. Ker je drugače kar chilly. Za dekor je rožica z vrta. Pečen kostanj anyone?

V kopalnici pa banji dela družbo stara omarica z lepotilnimi pripomočki.

Danes sva tesnila okna, zato nama je zdaj prijetno toplo. Sosed Brane je že na začetku rekel: otroci, varujte se prepiha!

 

 

workinprogress noº16 – sezona

Mraz! Tako da sva danes mogla “zalaufati” peč. Na žalost še čakava najino pošiljko drv, tako da je kup ob hladinliku bolj betežen. Ampak tako lepo diši po domačem po celem stanovanju.

Stekla, ki so imela bojne rane še iz prejšnje epohe, sva zamenjala z novimi in jih polprofesionalno zakitala z grdim rjavm kitom. Zdaj se suši, ko pa konča s sušenjem ga prebarvava na bolj prijetno svetlosivo. Pa še prstni-kit-odtisi so po vseh steklih. Bljah.

Začela sva delati tudi drsna vratca za pod pult v kuhinji. Ker še niso čisto končana jih na svojem mestu pofotkam kdaj drugič.

Upam da ne pomrzneva od mraza ! Sporočim kako se bo živelo v na-drva-ogrevanem brlogu.

kaslc

Ena od stvari, ki jih je res pametno imeti (čimprej) je “kaslc”. Ker drugače ti prijazni ljudje nimajo kam pošiljati lepih pisem in malo manj prijazni ne tako lepih položnic. V ta kaslc bodo padale tudi kul revije in časopisi na katere bova naročena, ko bova velika.

Kaslc je, kot se v slogu brloga spodobi, predelan. V kleti sva našla staro neugledno posodo za kruh, jo pobarvala, dodala vrata iz masivnega macesna in ostale pritikline, na koncu “sfinišilara” z ročajem, ki je bil na originalni kruh-škatli. Za odpiranje ima skrivni mehanizem =)

Ob tej priliki moram omeniti, da imava nadkul soseda, ki nama je kaslc zelo profesionalno (pomeni nevidno, oziroma tako kot bi ga midva) namontiral na ograjo in zaščitil pred dežjem s strehico. In to brez da bi ga zato prosila, niti vedela nisva da je to naredil, dokler se nisva vrnila domov in ga našla lepo obešenega zraven sosedovega diy kaslca. Imava najboljša soseda na svetu, ni kaj…

workinprogress noº15 – sneak peek

Počasi končujeva najin brlogec, sicer z bolj umirjenim tempom kot do zdaj. Malenkosti se dopolnjujejo sproti, še kakšen handmade pohištveni kos nama manjka (ps, če ma kdo kakšne “colarce” 4 meterske iz kakega tršega lesa in jih ne potrebuje jih z veseljem vzameva… vzameva tudi info kje jih kupiti poceni pri kakšnem mizarju/holcarju) .

Včeraj je bil tak lep sonček, pa sem pofotkala malce po stanovanju: kuhinjica je udobna v leseno-črno-kovinsko-sivi kombinaciji. (če kdo slučajno ni verjel) =)

Čeprav imava stene v dveh odtenkih sive in sva bila skeptična glede svetlobe, ki bo ostala v prostoru, je sedaj ne zamenjam za nič na svetu. Gradienti in sence so enostavno magični (ja vem, kitchy kliše, ampak je res!). Miza na fotki bo nažalost morala ven, ker je črviva. Stol ostane… In tisto na desni je hladilnik iz pivovarne union. Kaj je notri? Zaenkrat še nič, bo pa šank =).

Šivalni kotiček pridobiva na domačnosti. V ozadju so kaplje ninelene, njene roke, njene značke. Prisežem, da nisem obsedena! Te stvari sem zadnje dobila in prve obesila. Ostali znački sta Urškini, brki pa vsi vemo čigavi so. Ljubljana je lomolenina. No, zdaj se ve kaj imam. In peglezen dela, boljše kot nov, ki je sedaj romal na mesto rezervnega.

In overlock tudi spet dela, ker je po pošti končno prispel “right upper looper” =) To je par utrinkov, ostali pa kdaj drugič.

PS: Klemen skrbi, da lepo pospravljam za sabo, tako da sem lahko vse pofotkala v takšnem stanju kot je. Impressive, ha? Kdo bi verjel…

preoblečen

Sva na kosovnem lansko leto čisto pred hišo našla kovinski stol, ki sva ga hitro zvlekla v najino stanovanje in ga skrila pred dežjem. Tu je ves umazan in razmajan, malce tudi zarjavel čakal na dan, ko se ga bova usmilila in ga preoblekla in očistila nesnage. Čakal je kar dolgo. Ta čas se ga je rja kar precej prijela in krom na njegovih nogah ni več hotel svetiti, ampak se je v majhnih koščkih kot bleščice posipal po najini dnevni. To pa ni preveč fletno. Zato so njegove nogice sedaj črne in zaščitene pred propadom.Z njega je Klemen z muko spraskal tudi stisnjeno in umazano peno, nato sva ga na novo oblazinila z recikliranim filcem (kao naravno) in ga oblekla v prevleko iz vintič blaga. Dodala sva mu še “strajp pečvorka” da je malo bolj živahen. Tudi to blago je vintič (razen zelenega). Zdaj je stol nov in lep. V dnevni je in fejst je udoben. In pečvork je kar zajeban za skupaj sešit, ker se vse nekam hoče gubat =)Častni stol za goste, ki pridejo na kavo. Še par dni in dokončava skoraj vse prostore. Potlej pa vabljeni na obisk!