paperbag

V omari sem že par let imela krilo s potiskom, ki se ovije okoli telesa in priveže z vrvicami. Kupila sem ga v San Sebastianu, vendar ga kljub temu, da ni bilo najbolj poceni, nisem oblekla več kot desetkrat. Zadnjič sem ga odložila na mojo šivalno mizo v namenu, da ga spremenim v kaj bolj uporabnega, saj je bilo blago čudovite barve in teksture. In tam je čakalo na moj navdih kar lep čas.

Včeraj po službi, žalostna da sem zamudila edine sončne žarke po parih tednih v Ljubljani, sem se končno spravila k šivanju po dolgem dolgem času. In ker nimam nobenega enobarvnega krila spodobne dolžine in ker sem čisto preveč časa brala Garancin blog (in se navduševala nad njeno predstavitveno fotko in nasploh nad njenim stilom in ilustracijami) sem se odločila za krilo v “paperbag” kroju (kar pomeni papirnata vreča).

Blago sem obrnila, tako da je potisk skrit notri, razrezala, ga podložila s temnomodrim platnom v pasu in nabrala v velike gube. Šlo je precej na tesno, vendar mi je uspelo porabiti skoraj vsak košček prejšnjega krila. Pripasala sem ga s pasom, ki smo ga izdelovali za delavnico. Krilo sem hitro oblekla in se od navdušenja potem še eno uro gledala v ogledalo in hihitala sama sebi…

Končno sem naredila spet en majhen korak k mojemu cilju. K garderobi, ki bi bila v celoti (oziramo čimvečjem deležu) sestavljena iz oblačil, ki bi si jih sešila sama + kul dizajnerski kosi =)

Predvidevam, da bom krilo od zdaj naprej čisto prevečkrat nosila… Tako da mora biti naslednji kos obleke, ki se ga lotim, hlače. Da ne bom pomrznila v zimskih dneh.

zlato jabolko

Res dolgo je že od žreba za giveaway. Nisem pozabila, brez skrbi.

Matilda si je zaželela štampilk za sladke dobrote, ki bodo kmalu zaživele pod imenom Zlato Jabolko. Ker se mi je ideja zdela prav fletna, sem si zamislila to bolj celostno in oblikovala nekakšno začetno podobo za bodoči bizniz.

Barve črnil sem izbrala bolj jesenske, barve toplega biskvita in zlatozapečenega testa na pitah. Odtisi na fotografijah so v črni, ker sem testne odtise delala z mojo črno blazinico.

Z štampilkami se lahko opremi vse, od vrečic, v katerih bodo topli muffini, katrončkov, do vizitk. Vse štampiljke se lahko poljubno kombinira.

Zelo sem zadovoljna s končnim rezultatom, rezljati pisane črke vzvratno obrnjeno je prav umetnost.

Če so vam štampilke všeč in bi radi prav posebne zase ali za darilo mi lahko pišete na email: klara.zalokar@gmail.com.

workinprogress noº17 – domačnost

Končno sva se spravila obešati “artwork” na najine velike prazne stene. Nad kavčem je krasen print (Andrew Hem).

Ob komaj statično stabilnem (ne tako fotogeničnem, kot sva upala) kupu drv visita dva plakata posvečena ruski astronavtiki.

Zoranova plakata delata družbo črni mački, ki visi na edinem žeblju na tej steni že od začetka. V omari pa kupčki, fotoaparati, inštrumenti in časomer.

V kuhinji veselo kuriva na štedilnik. Ker je drugače kar chilly. Za dekor je rožica z vrta. Pečen kostanj anyone?

V kopalnici pa banji dela družbo stara omarica z lepotilnimi pripomočki.

Danes sva tesnila okna, zato nama je zdaj prijetno toplo. Sosed Brane je že na začetku rekel: otroci, varujte se prepiha!

 

 

ptički

Nekaj časa nazaj sem od “familije” dobila spletno pošto, da naj zastopam svoje gorenjske korenine in sodelujem na natečaju, ki ga je organizirala Gorenjska Banka (mogoče ni bilo čisto tako, ampak za kreiranje napetosti malce pretiravam =) ). Ker se mi je zdela ideja ravno prav zahtevna in luštna sva s Klemnom staknila glave in prispevala en izdelek v nabor. Ptičja hišica je že kar ustaljena stvar, novo formo se težko izmisliš, brez da bi postala prehitro banalna, les kot material prevladuje, le kaj , le kaj naj človek novega in modernega da iz sebe, kot si želi in oglašuje (moja) banka? No midva sva iz sebe spravila to:

Zdelo se nama je fino (kot tudi veliko drugim, kot sva razbrala iz poslanih predlogov), da bi si vsak svojo hišico sestavil sam. Očitno se ljudje spet veselijo ročnih del. Hišico bi prejel v paketku v dveh lesenih ploščah, iztaknil vse sestavne dele in jih s pomočjo že izrezanih “grabeljc” (tist nazobčan rob, ki nikoli ne vem, kako se mu reče) sestavil skupaj.

Evo hardcore eksplodirano aksonometrijo =)

Sama oblika hišice izhaja iz vprašanja, kako spraviti običajne geometrijske like iz druge dimenzije v tretjo, in petkotnik je tak prijazen lik, ki to naredi kar sam od sebe – trije petkotniki in voila – strehica.

Od daleč sama petkotno-šestkotno-tripartitna oblika izgleda kot nek ovčarski hlevček na planini Blato. In ti hlevčki so zelo lepi. Okenca so pa zato, da se lahko ptiči pogovarjajo medtem ko jedo =)

Vseh 161 predlogov si lahko pogledate na spletni strani Gorenjske Banke, in na fejsbuku (jup) prispevate svoj glas. Pa še najini hiški prilepite en glas, če se vam zdi zabavna. Sva številka 11, tako da ni treba dolgo iskati. Klik klik.

Pa še to: poimenovanje hišice je na žalost kar po avtorjih, predvidevam zaradi predolgega imena. In opisi so povzeti iz teksta in primerno skrajšani in hecno predstavljeni. Za tiste, ki se boste spraševali =)

workinprogress noº16 – sezona

Mraz! Tako da sva danes mogla “zalaufati” peč. Na žalost še čakava najino pošiljko drv, tako da je kup ob hladinliku bolj betežen. Ampak tako lepo diši po domačem po celem stanovanju.

Stekla, ki so imela bojne rane še iz prejšnje epohe, sva zamenjala z novimi in jih polprofesionalno zakitala z grdim rjavm kitom. Zdaj se suši, ko pa konča s sušenjem ga prebarvava na bolj prijetno svetlosivo. Pa še prstni-kit-odtisi so po vseh steklih. Bljah.

Začela sva delati tudi drsna vratca za pod pult v kuhinji. Ker še niso čisto končana jih na svojem mestu pofotkam kdaj drugič.

Upam da ne pomrzneva od mraza ! Sporočim kako se bo živelo v na-drva-ogrevanem brlogu.