Maximo park v Cvetličarni in ne_preveč_uspešno improviziranje

Z Seminar Grupo™ smo se odločili, da je že skrajni čas, da se malo kulturno udejstvujemo. Kupili smo si karte na petrolu in se v petek zvečer podali v vsem znano Cvetličarno na koncert. Koga? Maximo park. Bend je nekaj med Ferdinandi, Slagsmålsklubben, kaiser chiefs ipd. Vsekakor puslušljivo za moje pojme. Predskupina je bila tako-tako, Maximi pa so naredili konkretno dober žur. Pevec je totalno simpatičen in zna narediti šov. Pa še tako fletn klobuček ima. Škoda, ker je koncert trajal samo eno uro.  Nato smo šli v podhod železniške v Grill Burger Grill na meni najboljši fast food čizburger (cheeseburger) v Ljubljani. Slastno. Seveda smo rabili ohladitev, odločili smo se za Irish Pub in glej ga zlomka, doživeli smo šok. Malo pred eno uro zjutraj natakar prinese na mize pepelnike. Hmmm? Jaz sicer ne kadim, lahko pa si mislite kakšno veselje je podžgala ta gesta. Pa še malo slikic:

Da bi ostali v duhu kulture smo Gas, Tevž, Ajda in jaz v nedeljo odšli še na impro – KUD as allways. Spopadali so se Kositi in Veselička in na mojo veliko žalost so tokrat vsi nekako za…ali (zafrknili). Čeprav je Veselički šlo bolje (glede na starost in izkušnje je že boljše tako) so novinci brez neke štrene zelo zelo improvizirali. Tako, da nihče ni zastopil, zakaj se gre. So pa imeli krasen intro – go go power rangers! V naslednji krog seveda šibajo ta Veseli, jaz pa si želim boljših impro izzivov. In manj Ana-Marijinih for o sexu.

Hawk.

valentinov stand-up

Na valentinovega dan sva se kljub mojemu precej zoprnemu prehladu z Gasom odpravila na drugo večerno porcijo stand-upa u preljubem KUD-u. Prva je bila, kakopak, razprodana, še preden sem jaz sploh pomislila, da bi bilo fino kupit karto. A vendar so na mojo srečo in srečo ostalih ponovili zadevo še ob desetih. V večeru so se zvrstili dva in pol vstajači in ena vstajačica. Sezono je otvoril Miš, novinec v standupu, sicer pa izvrsten  improligaš. Vendar mu je na žalost nastop bolj klavrno ratal, malce smeha je bil deležen že zaradi tega, ker se je od lanskega leta kar precej poredil (ts ts ts miško). Pa nas je zato bolj razgrela Ana Marija, ki je z svojim razglabljanjem o bolj ali manj seksualno prevzetih romancah svojega življenja in je malce predrugačila svojo monodramo/sleš/komedijo – Vsi moji moški. Pa saj ne moreš, da je ne bi imel rad, ko pa ima tako polne rdeče ustnice in je fejst babnica za prijet. Pa še priznala je, da je valentinovo darilo samemu sebi lahko tudi šnicel (zrezek od kralja živali, če kdo ne ve kaj je to). Seveda je bil zvezda večera Vid Valič, ki je po mojem najbolj talentirani vstajač na slovenski sceni. Popeljal nas je nazaj v preteklost v pecanje v osnovni šoli, do grabljenja riti, srednješolskih seksualnih podvigov (ki niso in niso prišli) pa do uspehov študentskih let pri privabljanju bejb v toplo posteljo. Blazno smešen je on (vizualno in profesionalno). Nato nas je do vrhunca pripeljal še Ivan, ki ga na žalost nisem čisto vse razumela (jeziki od dol mi pač ne ležijo tako kot jeziki od gor). Vendar je imel par krasnih for, ki se jim še danes smejem. Zdaj pa najbolje da napišem še nekaj for, ki so mi ostale (vstale hihi) v glavi (pa se opravičujem, ker ne bom znala citirat točno in ker pač ne znam hrvatski, bom pa napisala po Karadžiču – se pravi, kakor se je meni zdelo):

Ivan: o tem, zakaj so pralni stroji tako zakomplicirani

Razlaga, da bi morali pralni stroji imeti dve funkciji, beginner in advanced. Pri beginnerju bi šlo nekako takole:

Stroj: Šta? Bi ti nešto malo oprao a?

Ivan: Da!

Stroj: Ajde, daj nutra!

Ivan da cunje noter.

Stroj: Koje so boje nutra?

Ivan: Crna, Bijela, Žuta, Crvena, Plava

Stroj: Izbaci Bijelo i Žuto.

Potem pa odpre predal za prašek in začne: (bom napisala po slovensko ker ne znam drugače)

Ivan: Pa tam so trije predali. Ok. Eden za prašek, eden za mehčalec. Za kaj je pa tretji? A za ajvar al kaj?

Vid: o seksi delih ženskega telesa

Zadno sm vidu bejbo z seksi komolci. Pa sm kolegu reku, el lej to bejbo, k ma ful seksi komolce. Valda bom gledu te seksi komolce. To si morm zapomnt. To sliko si bom spravil. Za poj!

Kasneje doda: ja pol, ko ne bom mel punce.

Vid: o jutranji erekciji

Da razčistmo enkrat za zmeraj. Punce, če je on pokonc še ne pomeni,  da smo mi pokonci.

Samo, če je pa že pokonci ….

hahahahahaha. To je vse, kar se zaenkrat spomnim, se pa opravičujem za vse napake, ki so nastale v moji glavi.

Upam, da bom imela možnost še več pisati o stand-upu in impro, samo to pomeni, da moram pravočasno kupit karte (ki sem jih ta teden spet zamudila … jao jao)

Lep ne-delaven vikend želim!

MOP vs Modro Nebo

Udeležila sem se 1. polfinala improlige v KUD-u kjer so se pomerili starine Merelene Ottey Project in Modro Nebo. Ne bom ne vem kaj pisala, ker sem tokrat prirpavila videogradivo, ki pa bo na ogled, takoj ko ga dobim v roke. Patience torej!

Impro-porno

Bila na impro – porno. Bilo je malo imrpo in veliko porno. Ker pa je možno, da blog berejo tudi mlajši od 18 let bom podrobnosti izpustila. Ampak vam lahko že bežen pogled na sličico razkrije umazane podrobnosti. Pa še nekaj ilustrativnih stavkov:

-princesa na vrhu prinčevega grahka

-oktoberfest

-čevljar na dom in dostavljalec pic

-umri pokončno

-Juš v bademantilju kopalnem plašču z umetnim lulekom,

še kaj bi se našlo …

P.S.: En par je dejansko s sabo pripeljal svojega (predvidevam da) 1 leto starega froceljna otroka. Vzgoja? Hmmm….

Lep večer in masturbacija je baje zdrava.

Slon, sadež, pleskavice, vino in ostalo v Ormožu

Ta vikend sem bila povabljena k Tanji, da si skupaj ogledava kabare znanega slovenskega zabavnega dueta: favna in flora – Slon in Sadež.

Super performance, mogoče je bila le publika malo premlada, saj po mojem mnenju niso razumeli vseh for. Pomaga tudi, če njihove komade že od prej poznaš – živjo eMule.

Nato smo se odpravili na pivce v originalni lokal maček – po katerem so kopirali, da je nastal ljubljanski maček (kavarna). Dobile smo klic naj gremo v KOŠ – Klub Ormoških Študentov igrat Wii (sonijev zabavni tv emulgator – super rekreacija za zabavne večere). Tam sta bla tudi akterja današnjega večera, ki pa sta se bolj zdolgočasena kasneje odpravila dalje. Jaz sem bila polna veselja, saj mi je pod roke prišel še stari laško v stari flaški (piksni), kasneje v večeru pa smo s puncami naredile še blagovno menjavo v bližnji pekarni, s katere je že celo noč nesramno dišalo po svežem – 3 pivce za tople pletenice, rožičke in štruco belega. Krasno je na vasi. Nato smo se počasi odpravili domov, na poti pa so fantje izvajali vandalizem nad lokalnim spomenikom. Bogi spomenik!

V zgodnje jutro sva se s Tanjo zbudili polni energije. No ura je bila enajst, sam v tem niti ni poante. Po krajši okrepitvi sva se odpravili na njene gorice po nekaj tekočine za piknik, generalka za prvi maj.

Super krasno vreme s sončkom je bila idealna podlaga za peko handmade (hmmm…) pleskavic pod milim nebom. Prvič sem pila belega z oro, kar so lokalni fantje označili kot kriminal, samo so na koncu popustili, češ, saj sem punca. Z enega brega Drave smo mahali hrvatom na drugi breg in se martinčkali na soncu.

Nato sva se s Tanjo odpravili do postaje, saj je prišel čas, da se z vlakom odpravim domov. Seveda je vlak imel zamudo. Kako tipično.

Nato je sledila tri-urna mukotrpna vožnja v Ljubljano. Z vmesnimi postanki, ker popravljajo progo. Muka.

Ne da se mi več tipkati. Bi mogoče kdo čaj?

Se tipkamo naslednjič!

Drobtinice

Kot zgledna impro-gledalka sem se dokopala do karte za impro dogodek mesega aprila: nastop kanadskega dueta The Crumbs. Na njihovi strani piše da … hehe, kar preberite si. Šov je biv zakon, tema se je glasila DNA SPLICING postregla pa sta nama s tremi zgodbami: o možakarju, ki ni znal brati, o družini kjer je oče v laboratoriju ustvaril sina ker žena ni imela “pravih delov”; ter o paru znanstvenikov, ki je zajebala zamuštrala eksperiment. Mojsterska improvizacija, fluentno mešanje kadrov in smešno navezovanje. Pa no, saj sta pa prvaka in učita impro na fakultetah in je bil dober šov za pričakovati. A vendar, zmeraj znova navdušena (sem si jih ogledala že na Tubi). Ček it aut.  (Specialna hvala Urošu, ki se je boril za mojo karto).

AJKAVK vs MODRO NEBO

Včeraj smo bili priča še enemu zagrizenemu battlu, ki se je dogajal v KUD-u. Nasprotisi-stoječi skupini A Ješ Kavo A Veš Kao in Modro Nebo sta se zašvicano borili za preboj v naslednjo rundo. Prvi blišč večera je bil (če iz-vzamemo Valičev jaz-imam-tud-standup prebliske in vice ¤) metalska izvezba srečanja Plešeglavega in Dohtarce v Čajniz Box-u, v katerem so svoje grobe gibe izkazovali predstavniki AJKAVK (Mš jo je fasou skupil od Korenčiča). V prvem polčasu so se Nebeno Modri držali nekako v ozadju ampak so se v drugem toliko bolj razgreli (velike zasluge ima absolvent v Vatikanu, v tem primeru je bil absolvent naravna katastrofa – true true). Tako so v drugem polčasu Modro Nebo ujeli AJKAVK, odločitev o zmagovalcu je bila prepuščena strokovnima sodnikoma (ane Uroš), ki sta po temeljitem razmisleku določila srečkote večera. Mi gledalci pa smo bili deležni različnih interpretacij neznanega predmeta (neka kvazi koza – stojalo ki ga mamo na FA za podstavt “mize” na podstrešju), ki se je romantično končal z znanim prizorom iz Titanika. Sodnika sta določila, da je boljši AJKAVK ker je v skupini pet fantov v Modrem Nebu pa samo dva (Hmmm, Uroš?). Plosk Plosk za uspešn večer, nasmejali smo se fino, natelovadili smo se tudi (Vid nas zmeraj ogreva, oz. se trudi). Pričakujemo naslednje porcije smeha, do takrat pa bomo že kaj zimprovizirali.

¤ vic (by Vid Valič, ki ga je kao slišou od enga bilderja):

Je tko v fitnesu en bilder pa tko dviguje uteži z roko pa bilda, pa je vn nabildan, pa mu že žila izstopa na roki, tok bilda. Poj je pa tm v kotu še ena bejba k se slin (ja, je razložu, da se bejbe v fitnesu ne slinjo), pa tko gleda njega pa njegovo žilo k ful izstopa.

Pa pride do njega pa ga tko vpraša: “Ej sori k te motm, k tko bildaš, sam zanima me, kaj pa delaš kej v soboto?”

Pa reče Bilder: “Noge!”

hahahaha

To je to, lep dan naprej!

če v hlevu ni higiene je lahko štala

Vse se je začelo v sredo, ko smo nestrpnih duš in srbečih prstov čakali v galeriji, da se nam nebo in vrata plečnikove predavalnice odprejo, da se bomo lahko posedli in začeli s osovraženim pričakovanim izpitom. Živčki so bili skravžljani do maksimuma, saj je vsak posameznik pri sebi vedel, da ni toliko podkovan v razlikovanju razmerij, da bi se lahko kosal z kompleksnostjo izpita. Nekaj utrinkov tik pred vdorom v predavalnico, kjer je še 5 minut predaval sam prečastiti dekan našim študentom na izmenjavi. (Samogovor: Kaj pa vi počnete tukaj? Izpit imamo. Aha, ste pa zagnani! >>> prišli smo 10 minut pred začetkom).

Kot vidite so vsi obrazi prešerno nasmejani in polni pričakovanja.

V četrtek se je agonija nadeljevala, sam smo v prejšnjem blogu omenjeni The Stol™ tokrat risali po vseh pravilih, ki naj bi obstajali. Rezultat pri meni ni bil kaj preveč drugačen od prvega, saj sem se sledenju počasnega razlaganja asistenta kmalu odpovedala in zaplavala v svoje vode, ki se imenujejo – Po Abčutku. Bomo drugi teden videli, kako je moj občutek kaj pravilno razvit. Kasneje ta dan, ko smo se po pojedini z neimenovanim Jakom Z. vrnila na fax, so se za gospoda plečnika začeli krajši mučni trenutki. Postal je model za novo kolekcijo pokrival. Ker pa je tako visoko nad nami, da ga niti prej neimenovani ni dosegel, je imel čast preizkusiti le eno pokrivalo imenovano wannabe Čarli Čeplin.

Kasneje, že na meji v temno noč sem se napotila proti vsempoznanemu KUD-u kjer se je odvijal krvavi boj. Na poti sem opazila zanimiv avtomobil(se opravičavam z slabo sliko).

S Tanjo sva prišle na rundo dve, pri rundi tri se nama je pridružil še Slavni Štajerc – mr.K. Karte je pomagal pridobiti moj kolega Žuraj, ki je stalni inventar KUD-a. Slike spopada bodo objavljene na sledečem linku: klikni me. (namig – išči pod geslom medfakultetni spopad 20.3 ). Samo dogajanje, ki je bilo spremljano z včasih opolzkimi in včasih čefurskimi komentarji voditelja je bilo zmerno do pretežno smešno. Pubilka je bila, sploh v prvem (v mojem primeru, drugače drugem) delu totalno zamorjena, ko se je pa razgrela so pa mogli tako ali tako vstati iz sedežov in zapustiti dvorano – obetal se je zadnji dvoboj večera. Slišati je bilo nekaj dobrih for:

Tema je bila Higiena v hlevu. Komentar voditelja: V hlevu mora bit higiena, drugače je lahko štala.

Ekspresivna vizualizacija imenovana “i’m a butterfly” (uganete od koga) Korenčiča (seveda).

Predstavniki AGRFT v pajkicah (nek predstavnik m.spola je bil celo v štrumpantlih najlonkah.

Stavek: Sej vem da sm prvi letnik, sam zakaj se morem vedno jest slečt! izrečen v žanru imenovanem: AGRFT film.

Replika iz publike ko so predstavniki infrastrukturalistov na odru stali s sekirami – “ne se sekirat”.

Predstavitev FDV-jevcev: “O, kako maš lepe lase! Kak šampon uporabljaš?” (dekle pokaže šampon z etiketo FDV) “Glavo mi pere FDV!”.

Tema : Prokomunistični svizci. (by nekdo iz dvorane) Voditel je potem revčka še cel večer maltretiral in namigoval na določene prepovedane substance. (domačica).

Tema diplomske naloge: Vsi obrazi Miše Molk.

Če sem kaj pozabila (kar verjetno sem) se zelo globoko in nizko opravičujem. Slikice pa, kot že prej povedano, poglejte na Mihovem Blogu. Podajam vam le utrinek pogovora dveh avtohtonih ljubljanskih štajercev. (apeliram na viktorske zadeve), ter všečno leseno zadevo z Ito Rino – z razstave v KUD-u.

Danes, ko so se izvedeli rezultati zgoraj omenjenega izpita se počutim odlično. Židane volje sem se odpravila proti domu z Čuhapuho, kjer sem srečala nekaj znanih obrazov.

Pot domov je bila spet nagravžna, saj velecenjeno moštvo SŽ enostavno ne dojame, da so v petkih migracije naroda v vse smeri – tudi smer Ljubljana-Jesenice in da mogoče ne bi bilo slabo dodati kak vagon, da bi dejansko lahko kakšno pot domov sedela. Vendar so to le pobožne želje. Potem se je zgodila še ena smešna stvar. Ko smo na postaji Boh.B. z avtobusom čakali, da se bo avtobus iz Radovljice končno pripeljal in nam dostavil preostale potnike sem opazovala dogajanje v bližnji Pekarni P. Skoraj 10 ljudi je čakalo v vrsti, prodajalka pa je sedela za pultom in vsi so gledali tjavdan in čakali. Le kaj bi to lahko bilo? Vam povem! Ob pol štirih se cene kruha spustijo za 50%.In tako je že pol ure prej prišel kupček ljudi, ki je naredil gužvo v pekarni in čakal dotični čas, ko bodo lahko kupili poceni kruh. Žalostno mar ne? Ti ti država, polemike s kruhom postajajo vse večje, zgleda, da jih je v koših zmanjkalo (Janč(š)i, poglej a je v tvojemu košu kaj več štruc).

Nato je začel padati sneg. Sneg je sicer padal tudi v Ljubljani. Vse postaja Belo in mrzlo, prilagam multimedijske dokaze.

Kmalu bo Big Night™ . In jajčki! Se tipkamo po praznikih. Pa velik pirhov.

Krvavi boj

V četrtek, na dan pred petkom, 20.marca bo v KUD-u bitka za življenje in smrt. Vsi zapriseženi humoristi, sošolci, sovražniki komikov, cinisti in nezainteresiranci vabljeni v Trnovo ob 18ih ali 20ih ali ob 21.30 uri.
Še nekaj, kar vas zna prepričat da greste. Vstop prost, če se podvizate in od 17ih naprej dvignete karto. Prijazni sponzor (mesec kulture) ŠOU!

Na bojišču si bodo nasproti:

Pravo:Neotehnologija

FDV:Infrastrukturalisti (sem spada tudi preljubljena FA)

Filofax:AGRFT

May the battle begin. No pa še mali filmčič, da vam ilustrira dogajanje.

Se vidimo tam!