darilca

Včeraj sem spoznala Alenko (aka Matildo) in Davorko. Poleg tega, da smo se imele prav fino na kavici zjutraj v mestu in da sta obe super ženski, ki bosta kmalu obalo zalagali s pravimi slaščicami, sta mi podarili še en prav posebno lep zvezek/knjigo. Ahhh… In saj veste kakšen je problem s takimi lepimi papirnimi zadevami? Da si ne upaš in ne upaš začeti pisati v njih, da jih ne “pokvariš”.

In ko smo že ravno pri zvezkih. Že par tednov sem ponosna lastnica tudi tegale lepotca s studiabotas. Tri vrste in gramature papirja, lepenka z globokim tiskom, mmmm. Narejen pri tiporenesansi, ki je vsekakor eden izmed najbolj kul prostorov v mestu. Vsa čast Marku za reanimacijo letterpressa v Ljubljani!

paperbag

V omari sem že par let imela krilo s potiskom, ki se ovije okoli telesa in priveže z vrvicami. Kupila sem ga v San Sebastianu, vendar ga kljub temu, da ni bilo najbolj poceni, nisem oblekla več kot desetkrat. Zadnjič sem ga odložila na mojo šivalno mizo v namenu, da ga spremenim v kaj bolj uporabnega, saj je bilo blago čudovite barve in teksture. In tam je čakalo na moj navdih kar lep čas.

Včeraj po službi, žalostna da sem zamudila edine sončne žarke po parih tednih v Ljubljani, sem se končno spravila k šivanju po dolgem dolgem času. In ker nimam nobenega enobarvnega krila spodobne dolžine in ker sem čisto preveč časa brala Garancin blog (in se navduševala nad njeno predstavitveno fotko in nasploh nad njenim stilom in ilustracijami) sem se odločila za krilo v “paperbag” kroju (kar pomeni papirnata vreča).

Blago sem obrnila, tako da je potisk skrit notri, razrezala, ga podložila s temnomodrim platnom v pasu in nabrala v velike gube. Šlo je precej na tesno, vendar mi je uspelo porabiti skoraj vsak košček prejšnjega krila. Pripasala sem ga s pasom, ki smo ga izdelovali za delavnico. Krilo sem hitro oblekla in se od navdušenja potem še eno uro gledala v ogledalo in hihitala sama sebi…

Končno sem naredila spet en majhen korak k mojemu cilju. K garderobi, ki bi bila v celoti (oziramo čimvečjem deležu) sestavljena iz oblačil, ki bi si jih sešila sama + kul dizajnerski kosi =)

Predvidevam, da bom krilo od zdaj naprej čisto prevečkrat nosila… Tako da mora biti naslednji kos obleke, ki se ga lotim, hlače. Da ne bom pomrznila v zimskih dneh.

praznine

Na našem faksu se kar naenkrat dogajajo stvari. Društva, časopisi, delavnice, razne akcije… mini renesansa. Eden od teh preporodov je tudi glasilo za arhitekturo, umetnost in bivanjsko kulturo ki se imenuje Praznine.

Verjetno nisem edina ki se ji zdi, da smo v pomanjkanju kvalitetnega “čtiva” o stroki. Sicer imamo (smo imeli) Oris, pa tudi Piranesi, AB … razne Hiše, Ambienti in podobni poskrbijo za pop dodatek in manj resnobe. Ampak med tem in onem je bila do sedaj velika luknja.

Praznine pišejo naši študenti (in bivši študenti). So sveže, ne strogo arhitekturno orientirane. V njih se razpravlja tako, kot bi se moralo na marsikaterem predavanju, kjer ob znanem: “ali ima kdo še kakšno vprašanje?” predavalnica obnemi. So brez cinizma in “šimfanja”, ki ga prevečkrat slišimo namesto dobronamerne kritike in pohvale (vsaj meni se tako zdi). Priporočam jih vsem, še posebej ne-arhitekturnim študentom, ker so prijazno spoznavanje z našo (in širšo) stroko.

Prve praznine se lahko brezplačno dobi na naši fakulteti (upam da so še kakšne ostale), naslednje pa bodo na voljo za dobri dve kavi. Poleg dobre vsebine so tudi pohvalno oblikovane in so lahko zgled marsikateremo časopisu in glasilu.

Čestitke puncam in fantom za kvalitetno izpeljan projekt. Če bi si želeli pridružiti kot avtor, jim lahko pišete na info@praznine.si.

zlato jabolko

Res dolgo je že od žreba za giveaway. Nisem pozabila, brez skrbi.

Matilda si je zaželela štampilk za sladke dobrote, ki bodo kmalu zaživele pod imenom Zlato Jabolko. Ker se mi je ideja zdela prav fletna, sem si zamislila to bolj celostno in oblikovala nekakšno začetno podobo za bodoči bizniz.

Barve črnil sem izbrala bolj jesenske, barve toplega biskvita in zlatozapečenega testa na pitah. Odtisi na fotografijah so v črni, ker sem testne odtise delala z mojo črno blazinico.

Z štampilkami se lahko opremi vse, od vrečic, v katerih bodo topli muffini, katrončkov, do vizitk. Vse štampiljke se lahko poljubno kombinira.

Zelo sem zadovoljna s končnim rezultatom, rezljati pisane črke vzvratno obrnjeno je prav umetnost.

Če so vam štampilke všeč in bi radi prav posebne zase ali za darilo mi lahko pišete na email: klara.zalokar@gmail.com.

delo in dom +

Nekaj časa nazaj smo bile zelo skrivnostne in pisale o nekem projektu, ki smo se ga blogerke lotile. No končno lahko razkrijem, kaj je to bilo. Evo fotografijo zgoraj =)

Urednica nove revije deloindom + (ne tisti deloindom ki izzide ob sredah ob Delu, ampak glossy in razširjena prenovljena izvedba, ki se dobi v trafikah) nas je povabila, da sodelujemo pri novi reviji. Jupi.

Za našo predstavitev smo za vse, od prostora do fotografije, poskrbele same, kar je bila zelo zanimiva izkušnja, saj nobena od nas ni sodelovala pri čem podobnem. Jaz sem bila zadolžena za izbiro primerne lokacije za fotografiranje. Kot vidite smo pristale v Tivolskem rastlinjaku, kjer so nam prijazno odstopili desno krilo s kaktusi za celo popoldne.

Mizo smo okraševale in reokraševale toliko časa, da smo bile končno zadovoljne z celotnim izgledom. Najbolj zanimivo je bilo, da smo najprej postavile vse v zeleno-modro-belem “stajlingu” a nas je vse po vrsti nekaj motilo in smo skeptično pogledovale proti mizi. Šele ko smo na bel prt postavile vijoličen tekač, so vsi kapkejki in steklenice izgledali, kot da tam morajo biti.

Seveda smo si bile v oblekah, ki jih je za nas izbrala Ana in pro-mejkapu tako všeč, da smo se kar naprej fotografirale in pačile v kamero. Ker pa ni vljudno kazati jezikov, bom te fotke pustila spravljene na mojem računalniku =) In ali ni Zulejki oblekica AlmireSadar kot ulita?

V reviji Deloindom + nas boste še videli. Za naslednjo številko pripravljamo manjše projektke, ki se jih boste lahko lotili sami ob kakšnem deževnem popoldnevu. Takšne, ki jih ponavadi gledate na naših blogih. Jaz se že zdaj veselim!