Tole bo pa tako kar dosti vsega po malo… Hehehe. Začenši v Ljubljani; nekega lepega meglenega turobnega jutra, ko sem se počasi majala proti faksu sem videla stvar, zaradi katere sem se poetično zasukala na petah in pohitela nazaj slikat čudo. To je to, kdor ne dojame in mu ni smešno-čudno si je sam kriv!
Bila sem tudi na razstavi v Cankarju, čakala sem Ajdo, da opravi svoje. Če ima kdo preveč časa si jo lahko ogleda, zadeva je več povabljiva!
Pa tudi v Bohinju sem bila, uskoro da ne verjamem niti sebi. Bilo je zelo na nivoju zelene solate (moji možgani in njihovo delovanje namreč), kot po-navadi. Degustirali smo češko pivce… v majhnih količinah sevede… In kruh je bil svež iz pečice … mjam mjam …
Zjutraj sem se zbujala po takim oknom. Ne hecam se, to imam direkt nad glavo (ne pomaga mi sicer dosti, ker teh lepot ne vidim, saj sem brez leč slepa kot krt na soncu). In potlej, ko sije sonce skozi se pomikam vedno bolj proti steni in lovim senco. Dokler me ne ujame pekoči žarek. Grrr. Potlej je pa vroče.
Malce sem sprehajala Taro. In sem srečala znane obraze! Bohinj je bil kičasto lep kot vedno. Yeah!
Tara je, kot se spodobi, “pizdila” nad padalci, ker jo hočejo ugrabit, ti veliki ptiči na nebu.
Enihu, zdaj sem nazaj, trepetam pred novim šolskim dnevom, ker nisem naredila domače naloge. Beee. Upam, da jih ne dobim po riti! Jutri pa malce ročnih del, samo za vas =). Od mene. (od koga pa …)
Še nagradno vprašanje: zlatopramen ali staropramen? Za nagrado si vsak lahko privošči svojega =) Namig: Odgovor nima mačka zjutraj. Hhhh.
