praznine

Na našem faksu se kar naenkrat dogajajo stvari. Društva, časopisi, delavnice, razne akcije… mini renesansa. Eden od teh preporodov je tudi glasilo za arhitekturo, umetnost in bivanjsko kulturo ki se imenuje Praznine.

Verjetno nisem edina ki se ji zdi, da smo v pomanjkanju kvalitetnega “čtiva” o stroki. Sicer imamo (smo imeli) Oris, pa tudi Piranesi, AB … razne Hiše, Ambienti in podobni poskrbijo za pop dodatek in manj resnobe. Ampak med tem in onem je bila do sedaj velika luknja.

Praznine pišejo naši študenti (in bivši študenti). So sveže, ne strogo arhitekturno orientirane. V njih se razpravlja tako, kot bi se moralo na marsikaterem predavanju, kjer ob znanem: “ali ima kdo še kakšno vprašanje?” predavalnica obnemi. So brez cinizma in “šimfanja”, ki ga prevečkrat slišimo namesto dobronamerne kritike in pohvale (vsaj meni se tako zdi). Priporočam jih vsem, še posebej ne-arhitekturnim študentom, ker so prijazno spoznavanje z našo (in širšo) stroko.

Prve praznine se lahko brezplačno dobi na naši fakulteti (upam da so še kakšne ostale), naslednje pa bodo na voljo za dobri dve kavi. Poleg dobre vsebine so tudi pohvalno oblikovane in so lahko zgled marsikateremo časopisu in glasilu.

Čestitke puncam in fantom za kvalitetno izpeljan projekt. Če bi si želeli pridružiti kot avtor, jim lahko pišete na info@praznine.si.

delo in dom +

Nekaj časa nazaj smo bile zelo skrivnostne in pisale o nekem projektu, ki smo se ga blogerke lotile. No končno lahko razkrijem, kaj je to bilo. Evo fotografijo zgoraj =)

Urednica nove revije deloindom + (ne tisti deloindom ki izzide ob sredah ob Delu, ampak glossy in razširjena prenovljena izvedba, ki se dobi v trafikah) nas je povabila, da sodelujemo pri novi reviji. Jupi.

Za našo predstavitev smo za vse, od prostora do fotografije, poskrbele same, kar je bila zelo zanimiva izkušnja, saj nobena od nas ni sodelovala pri čem podobnem. Jaz sem bila zadolžena za izbiro primerne lokacije za fotografiranje. Kot vidite smo pristale v Tivolskem rastlinjaku, kjer so nam prijazno odstopili desno krilo s kaktusi za celo popoldne.

Mizo smo okraševale in reokraševale toliko časa, da smo bile končno zadovoljne z celotnim izgledom. Najbolj zanimivo je bilo, da smo najprej postavile vse v zeleno-modro-belem “stajlingu” a nas je vse po vrsti nekaj motilo in smo skeptično pogledovale proti mizi. Šele ko smo na bel prt postavile vijoličen tekač, so vsi kapkejki in steklenice izgledali, kot da tam morajo biti.

Seveda smo si bile v oblekah, ki jih je za nas izbrala Ana in pro-mejkapu tako všeč, da smo se kar naprej fotografirale in pačile v kamero. Ker pa ni vljudno kazati jezikov, bom te fotke pustila spravljene na mojem računalniku =) In ali ni Zulejki oblekica AlmireSadar kot ulita?

V reviji Deloindom + nas boste še videli. Za naslednjo številko pripravljamo manjše projektke, ki se jih boste lahko lotili sami ob kakšnem deževnem popoldnevu. Takšne, ki jih ponavadi gledate na naših blogih. Jaz se že zdaj veselim!

ptički

Nekaj časa nazaj sem od “familije” dobila spletno pošto, da naj zastopam svoje gorenjske korenine in sodelujem na natečaju, ki ga je organizirala Gorenjska Banka (mogoče ni bilo čisto tako, ampak za kreiranje napetosti malce pretiravam =) ). Ker se mi je zdela ideja ravno prav zahtevna in luštna sva s Klemnom staknila glave in prispevala en izdelek v nabor. Ptičja hišica je že kar ustaljena stvar, novo formo se težko izmisliš, brez da bi postala prehitro banalna, les kot material prevladuje, le kaj , le kaj naj človek novega in modernega da iz sebe, kot si želi in oglašuje (moja) banka? No midva sva iz sebe spravila to:

Zdelo se nama je fino (kot tudi veliko drugim, kot sva razbrala iz poslanih predlogov), da bi si vsak svojo hišico sestavil sam. Očitno se ljudje spet veselijo ročnih del. Hišico bi prejel v paketku v dveh lesenih ploščah, iztaknil vse sestavne dele in jih s pomočjo že izrezanih “grabeljc” (tist nazobčan rob, ki nikoli ne vem, kako se mu reče) sestavil skupaj.

Evo hardcore eksplodirano aksonometrijo =)

Sama oblika hišice izhaja iz vprašanja, kako spraviti običajne geometrijske like iz druge dimenzije v tretjo, in petkotnik je tak prijazen lik, ki to naredi kar sam od sebe – trije petkotniki in voila – strehica.

Od daleč sama petkotno-šestkotno-tripartitna oblika izgleda kot nek ovčarski hlevček na planini Blato. In ti hlevčki so zelo lepi. Okenca so pa zato, da se lahko ptiči pogovarjajo medtem ko jedo =)

Vseh 161 predlogov si lahko pogledate na spletni strani Gorenjske Banke, in na fejsbuku (jup) prispevate svoj glas. Pa še najini hiški prilepite en glas, če se vam zdi zabavna. Sva številka 11, tako da ni treba dolgo iskati. Klik klik.

Pa še to: poimenovanje hišice je na žalost kar po avtorjih, predvidevam zaradi predolgega imena. In opisi so povzeti iz teksta in primerno skrajšani in hecno predstavljeni. Za tiste, ki se boste spraševali =)

pasovi, predpasniki, borše?

Ta teden sem bila kar zaposlena, zato sem spet zanemarjala blog. Pa tudi zato, ker še vedno nisem imela interneta. Ampak zdaj so se zadeve razrešile (vključno z internetom). Sodelovala sem z eno krasno punco in sva se imeli prav fino.  Ker se mi mudi končati dva natečaja in uživati “obletniško-familjarni” vikend, bom pokazala samo nekaj utrinkov, več pa v naslednji objavi!

še en drugačen sneak peek

S štirimi krasnimi puncami smo prejšnji teden delale na posebnem projektu, ki bo kmalu še kako javen in nič več skrivnosten. Mislim da smo bile vse precej vznemirjene in v svojem elementu. V rastlinjaku Tivoli smo bivakirale celo popoldne, tako da hvala vsem kaktusom, da so nas potrpežljivo prenašali. Več vam pa ne povem. Mogoče vam bodo Ana, Katja, Eva ali Zulejka? Mogoče pa ne =)