zaostanki … bolje pozno kot nikoli

No ja, zadnje čase sem samo za našeškat! Groza. Mar ob spomladanski utrujenosti obstaja tudi jesenska lenobnost? Moj iPhone se ni našel, tako da sem morala dobiti zamenjavo, s katero bom lahko poslikavala vse povprek. Še dobro da so mati po tleh vrgli svoj telefon in so v zmoti nepopravljivosti le tega ji oča kupili nezlomljivi in nepotopljivi novi samsung. No, ni bil nepopravljiv, malo sem poštokala vanjga z žico in ga zakurblala po ta starem … kr na silo. Zdaj dela ko šus! Hvala mati!

Pa še lep je! No in z njegovo pomočjo sem posnela naslednje slikice:

Agent provocateur v Ljubljani! Oh i wish, i wish, i wish… In prepoved parkiranja. Tega plakata že ni naredil arhitekt (upam vsaj) ker je res ogaben. Mislim halo ?!? In zakaj naj ne bi parkirali tam? Smo vsaj bolj ekološko osveščeni kot študenti prava. Naj se vidi!

Prava turška v čevapđinici sarajevo 84. Uhhhh … to pa so dobri čevapi! Žoftni, z žmohtno lepinjo. Pa ratluk pri kavi je čist “več povabljiv”. Pridem še kdaj!

Grafiti na faksu pod razstavo diplomskega dela. Jaz ne vem kdo bi to lahko naredil, neuvidevnež ti! Hehehehe.

Popoldnevi pri ajdi prinesejo veliko smeha in tehničnih ljubkosti. Tole so fletni radijski uporniki in žice in kul fotoaparat. Naslednje pa je dolgčas med šihtom. Če že učim risat, se mi zdi edino prav, da kdaj tudi kaj zrišem pred njimi, da me začnejo jemat resno. Al pa tudi ne, vsekakor pa mi je bilo malo dolgčas. Pa ja, kdo bi se pa branil svojega portreta … če že ne drugega, te lahko vsaj fletno pogreje v teh mrzlih večerih, če slučajno crkne centralna. Mini kres!

To je to zaenkrat. Malo je časa, veliko je veselja glede fuzbala, pa ne z moje strani preveč, samo bom spremljala. Bodimo kolegialni in patriotski. Hawk!

eh ja, to je pa tko če si “pozabljiv” ali vse-v-enem objava

Prejšnji teden sem nekje založila iPhone. smrk. Do danes sem čakala, če bi se čudežno kje pojavil, ampak se ni. Klicala sem na policijo. In zdaj, ko sem dokončno zgubila upanje na vrnitev grem do njih, prijavit. Mogoče ga pa najdejo, mogoče pa svizec res zavija čokolado v folijo.

No dosti jamranja, ne bom več pila nikoli! Manj pa tudi ne. Ne resno, od zdaj naprej bom odgovorna študentka. To je bil le manjši lapsus. Ker ne maram mačka sploh (blogerke s čajanke že vejo!).

In ja, ko smo že pri temu: bila sem na blogerski čajanki!!!! Wohooo. Organizirala je katja od peperminta in blo je tok super fino, da res ne morem prehvalit. Naslednjič obljubim da bom v manj tečnem stanju in bom bolj zabavna. In upam, da ne bo tečnih glasnih otrok, ki bodo tekali sem in tja po kavarni. In katji obljubljam svečano, da ji pošljem zahvalno malenkost, ker sem bila preveč raztresena v petek, da bi mislila na to. Sm mislila na to še v torek in sredo. V četrtek pa nisem dosti mislila =). Spoznala sem superbolgerke (tko kot superman ampak superblog =) ) in komaj čakam, da se spet dobim z njimi. Blogersko kosilo made by bloger people anyone?! =) In srečelov, kot je bil predlagan! … Punce, se oproščam za pozno objavo, teden je bil hektičen!!!! Slikic nimam, ker sm zgubla iPhone. Ponavljam se. Vse se vrti okoli tega …

Zanimivost št. : imela sem dva “predavanja” na mesecu oblikovanja na gospodarskem razstavišču. O naši mali ptičji opazovalnici, ki smo jo delali pri seminarju Zorec ™. Slikc spet ni. Z Alenko sva predavali v sklopu generacije talentov in zastopale seminarsko družino. Škoda, da je bil obisk majhen, super da se predaval Aljoša Bajgola, ki je res smešen. Tako da, mogoče najdem kakšno sliko. In ja, dobila sem naročnino na Hiše za eno leto. To je fletno. Končno ena mesečna revija v tiskani obliki! Pa še naslovnica:

ena najdena slika na kameri

Da gremo naprej … pri grafiki smo imele punce nalogo predstaviti našo skupinico. In smo naredile stop-motion animacijo. Trajalo je dva dni. Ampak sem super zadovoljna! Tema je bila kravžljanje las – od skoraj ravnih do super skravžljanih. Zvoka ni, ker je bil live performance z kapljanjem vode v plehnate posode in brenkanjem na ukulelo. Zaigrale smo dež. Bilo je čudovito. In filmček je sestavljen iz 350 frejmov =).

In ja še dve stvari. Naredila sem obleko za punco od sošolca. Za rojstni dan. Poslikana je pa obupno, ker je bila ura 3 ponoči. Sem jo hotela poslikati na faxu. Pa je bila zmeda. Ampak dobim slike, ko bo rojstnodnevno darilo izročeno. Na prejemnici. Na birthday-punci. Hehehe. Tukaj je nekaj snapshotow:

Iz istega blaga sem si naredila še top, ki sem ga imela oblečenega na zadnjem predavanju. Ni še čisto končan, zato ga poslikam, ko bo.

To pa je to zaenkrat. Življenje se umirja in počasi vrača na stare tirnice. Počasi začenjam spet razmišljati. Počasi se začenjam spet pogovarjati. Počasi… ampak sem zadovoljna sama s sabo. Več ali manj. In domov grem. Po dveh mesecih. Mati, vračam se v domače kraje. Pa saj veš … hehehe. Bohinj beware, here I come!!!

skicomatik

Na pepermintu sem videla najboljši online skicomatic do sedaj. Tako kul kot je ta pa res ni noben!

Evo mojo slikico

Pa še link, ki vam jo izriše step by step : klik

kok fletno!

hvala pepermint!!!!!!

kako je bila ajda vesela darila

ginger

končno sem si spet vzela čas za wacom …

rdečelaske so fascinantne

tko pa je zgledal med risanjem (če kdo ne verjame da sem naredila sama … hhh )

spet so bila “predavanja”

črn kuli v moleskin … (pa rdeče lase ma)

☺

☺

to sm jest  ↑              narisal Gas

ps: ni več aktualno, skica je pa vseeno vredu … we shall not ignore the past! We are no 15 any more.

bang bang

Spet je težko obdobje – fax nagaja.

Zato objavljam samo nekaj izmed igranj v fotošopu. Tema? Guess …

Bonča indeed … i so much like OLT – sam ko mi daje slabe ocene =)

Moja prva wacom skica

Iz filma Left Luggage.

Ma je grafična kul =)

spet rišem !

V mojem življenju sem imela obdobja, ko sem risala ogromno in neprestano in obdobja, ko se svinčnika niti dotaknila nisem. Verjetno je to odraz raznih faz, ki sem jih preraščala, vendar spet in z veseljem povem: spet rišem! (verjetno bo tega najbolj vesela moja mami, ker sem našla svoj ventil za dušo, kot ona pravi). Sicer sem bila v zadnjih tednih zelo zaposlena z učenjem za (netakozelopotrebne) izpite, vendar sem na liste zraven čečkala in ven so prišle naslednje risbice. Vem, niso dokončane in ne, nisem istospolno usmerjena. =) Zadnje čase so mi ženski obrazi zelo intrigni in preučujem (vsak dan) ljudi, ki hodijo mimo mene. In ja – ne rišem nekih popolnih, ljubkih oseb, ker niso zanimive. Mora biti karakter, sporočilnost v očeh. Če kdo ugotovi, kaj sem sporočala, naj mi prosim javi … se mi zdi, da nekaj v zvazi z: oh ne že spet ta popolna indukcija in ne, vektorjev res ne maram. hehe. No oglejte si, če ima kdo kak komentar pa kar na plano z njim.

p.s.: Se oproščam za anatomske nepravilnosti.

Malo večji kuščarji

Nekoč sem se navduševala nad zmaji – bogsigavedi zakaj. In ob vsesplošnem navdušenju je nastal ta trio debelih kuščarjev, kot posledica packanja z akvareli po papirju. Hope you like it.

Ko med statiko srečaš podgano

Danes smo bili priča izjemni definiciji statike, kot dolgočasne samostojne vede v okviru naše fakultete. Profesor Boris Wranitsch je le to definicijo ilustriral s takim zanosom, da enostavno moram ta likovni “izraz” ekskluzivno objaviti na tej strani!

Med nadaljno debato v sloviti predavalnici z zvenečim imenom so padale nezanimive težke besede. Na podlagi teh besed smo se izbrani odločili, da debato prestavimo v bolj inspirativno okolje, ki tiči pod skalco. Ob rujni kapljici (kakav, belakava, kokakola, union in Pivo™) smo predebatirali aktualna odkritja na najrazličnejših področjih. Prilagam fotke napete debate!

Kot nadobudni študenti smo se probali uveljaviti tudi na področju delanja norca iz samega sebe igralstva. Prej omenjeni gospod Wranitsch nam je zaigral monodramo z naslovom: “nasmeh – žabo v ustih žvečim”. Kolega Jaka Zagode je uprizoril tiho komedijo na temo: “Roza cigaret- dilema sodobnega moškega”. (Opozorilo: V dramskem deli ni bil kršen zakon o preovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih).

Med posedanjem v lokalu uro statike smo bili priča tudi nenavadnemu pojavu. Na ramenu tipa pri sosednji mizi postavnega mladeniča je čepela miš albino podgana. Mirno je glodala svoj košček nevem česa, čez čas pa se je umaknila v varno zavetje lastnikove kapuce. Priplazila sem se do neustrašnega gospoda im prosila za dovoljenje, da posnamem prijateljico noči preljubko živalico. Nič ni imel proti, le podgana se je zvirala in zajebala zablurirala sliko.

Nato smo se razcepili. Delavni del ekipe se je odpravil domov, kjer opravljamo študijska dela; bolj konstruktivni kos ekipe pa je ostal in skušal reševati svetovne statične probleme še naprej.

Ajde.

thinking architecture

Malce sem se igrala s foto štacuno in naredila fotomanipulacijo na temo – arhitektura. Probala sem ujet feeling … hm … ne bi znala razložiti, naj si vsak sam predstavlja če zmore.

Thinking Architecture

P.s.: To ni nevem kakšen presežek, da se ne bomo narobe razumeli, samo uprizoritev mojega razmišljanja.

Tatu in ostale umetnosti

Odprla bom novo obrt. Uvidela sem, da mi tovrstno izražanje zelo leži. Seveda se ne bom obremenjevala z permanentnimi risbami (nočem, da me kdo zbrca kdaj) ampak bom se posvetila začasnim barvnim wannabetattoojskim kreacijam. Primer:

Na znani ljubljanski ulici, kjer domujejo zebre sam zapazila tole exspresivno … hm… instalacijo?! Se mi zdi, da je kar vredno ogleda, ker so možne različne interpretacije le tega dela.

Toj to. Nimam kej za povedat več. Ajde!

Lost and found

Našla sem lepo slikico iz preteklih časov, ko smo dejansko imeli čas še za kaj drugega kot fax (sej se hecam, takrat se nam je pač dalo…). Danes nisem preveč gostobesedna. Lep ogled želim!

Servus.

Vse moje ljubice (v Ljubljani)

Hehe. Da vas že takoj opozorim, da tale prispevek ne bo o neki perverzni lezbični izkušnji, kakor namiguje naslov. Gre se za to, da sem včeraj risala stvari za fax in sem bla v dilemi, katere barvice uporabiti. Pri vseh, ki jih imam v Ljubljani ( doma jih je še cela serija, plus razne barve take in onake, ne vem če hočete, da se spuščam v podrobnosti) se nisem mogla odločiti, katere naj uporabim za skico. Potem pa sm uporabila kar iz vsake serije po eno. Hehe. Viva la barvice.

Še slikica (klikni nanjo in odprla se ti bo v drugi dimenziji =) hihi)

In blog veritas.

Dolgčas

Neke noči nisem in nisem mogla zaspati. Zadeve so prišle tako daleč, da sem vstala in se začela smiliti sama sebi. Nato sem pograbila prvi list na mizi in začela čečkati po njem. Nastalo pa je tole. Če se kdo prepozna, naj mi javi =).

(klikni za povečano sliko)
Servus!

Novi risalni pripomočki

Zadnič so Oča odšli na Češko. Ko so se vrnili so mi nazaj prinesli nove barvice. No če smo natančni so voščeni akvareli. Zgledajo kot barvice ampak so prov fajn kremaste teksture, tako da bi jih kar mal pojedel =). Seveda sem jih morala takoj sprobati in ker ni blo pri roi nobenega lista sem jih sprobala kar na svoji roki. Na škatli piše, da se sicer z njimi da risati na papir, karton, let, steklo, itd. No, povem, da se čisto lepo riše tudi na kožo. Rada mam svoje nove barvice.

Blog z vami.

umetnost

To je rožica iz tega kar glih zdejle delam

ps: kvaliteta risbe je na nivoju 5 letnega otroka… vem.

n-joy počitnice