al pa če bi lahko dan mel 40 ur

No to ne bi blo slabo sploh … ampak … kaj čmo. Nima jih. Na poti v arhiv Ljubljanski sva se z Ajdo ustavile na razstavici:

Nato je bil čas za delo. Pridni študentje … šli smo v samoskuhalno menzo pri Urški in Špeli, kjer sem za lačne želodčke skuhala čorbo. Po toplem kosilu so ideje kar letele iz naših glav. Bom objavila produkt, ko bo enkrat razstavljen v galeriji na faxu. Do takrat pa samo slike lačnih študentk.

Jummmm …

Aja … pa v hiši arhitekture bodo od ponedeljka od 4ih naprej na ogled natečajne rešitve za kamnolom v Podutiku. Vabljeni! Kdor ugane, kaj smo mi naredli dobro ugiba =).

Brezmlečno in brezjajčno

Po mesecu brezmlečne in brezjajčne diete ugotavljam, da je tako življenje precej drago! Že na primer mleko (bomo govorili o cenah v Mercatorju, čeprav nakupujem tudi v Dm in Hoferju), se pravi mleko navadno trajno stane okoli 70 centov, jaz za svoje ovseno dam okoli 1,80€. Sojino mi ni všeč, riževo pa je presladko, ovseno je pa poleg tega najcenejše od vseh treh. Potlej če si zaželiš, bog ne daj, sir, (in sedaj ne smem ne mleka ne laktoze), daš za sheese kolutek, ki je 200 gramski 5€ pa še zanič je, navadni sir od krave je od 4€ in še malo naprej za kilo! Za mini sojin jogurt, en deciliter, daš 1€ medtem ko navadnega dobiš že od 25 centov naprej. Da ne govorimo o sojinih desertih, ki so od 2€ naprej. Piškoti so le malokateri brez mleka v prahu, v lokalih je kava s sojinim mlekom dražja od navadne kave. Ne morem iti skoraj nikamor na bone jesti v centru, ker uporabljajo sestavine, ki imajo jajca in mleko (testenine, gostila za omake ipd.). (Potlej mi rečejo, ni mleka in jajc notri, samo malo kisle smetane in masla, tako da ni panike! Huh???!!!!) Da ne govorimo o sladoledu. Edini brez laktoze na kepice je v zvezdi in ta je, khm, drag – se mi zdi da skoraj 2€ za kepico, če se ne motim. Malce neprijetno vse skupaj, sploh meni, ki obožujem sire in jogurte.

Sem pa sprobala instant sojin sladoled. Naredi se tako, da v mikser daš sojino smetano, zamrznjeno sadje o izbiri in žlico medu. Vključiš mikser in zmelješ do nerazpoznavnosti in poješ. Hladno, sladoledasto, okusno. Samo ne pojesti vse naenkrat, ker ti lahko rata slabo (preverjeno).

Upam, da bo to le začasno, da se moj organizem prečisti, ker že prav pogrešam kislo smetano na pašti s sirom, ki se dejansko stopi na vročini. Hehe. Mogoče res “jamram” ampak imam rada mleko. Got milk?

(slika vir intronet =) )

rocking with romanesco

ni baš posebnega okusa … je pa totalni kul !!!

krekerji

manj slani, domači, ne preveč suhi krekerji =) jummm

okej, vem da zgledajo smešno, pa kaj =)

Tokrat Pecivu

Tokrat pa malo pecivo na pamet. Je kar dobro ratalo. Mmmm.

Čokolada, višnje, kokos …

Še finiš z kislo smetano, skuto in kokosom …

Profil:

Dobru je!

cookie business

No pa smo spet tam. Kje? Ja tle =)

tokrat verzija z mandlji, kokosom, belo in temno čokolado.

tokrat se niso razlezli do neprepoznavnosti

ampak so kar fletno okrogli, mogoče preveč zapečeni, sam drugače pa razpadejo ker so rahli ful =) sem in tja =)

jutri, podstreha FA, as allways bodo pojedeni

tudi količinsko tokrat malo več. mmm. pojedla sem jih že 7. in so kar jedibilni =)

zdaj grem pa delat AO2. You know what i mean …

se vidimo =)

kukiji, ki spreminjajo obliko

Danes sem spekla kukije, ker sem bila totalno navdušena nad tistimi, ki sva jih z Ajdo jedli v Čokoladnici pod Maxijem. Mmmm.

Ker mi je manjkalo precej sestavin sem kar zimprovizirala, in na začetku so izgledali takole:

Potem pa jih denem v pečico mojo malo. Pogledam čez pet minut in glej ga zlomka, razlezli so se! Where did i go wrong?

No ja, si rečem, jih bom pa razrezala, pa bodo kvadratni.

Na hitro enega poskusim in …. mmmmm … dobri so. Lahko bi bilo več čokolade, lahko bi bil kokos zraven in mandlji. Ampak drugič, ko bodo sestavine. Tako izgledajo od blizu:

Naslednjič bodo pa drugačni. Jutri zjutraj jih bom odnesla na fax, tko da,  če jih kdo če jest, naj se podviza! (šifra: podstrešje).

Zdaj pa moram iti ker tretja runda piska (pečica pa je jako majhna, ste videli).

Mmmm, kak so sladki….

ročna dela

Danes sem si naredila malico za jutri. Pica-hlebčke. Mmmmm. Dva sem kar takoj zmazala. Zgledajo pa takole:

Pa ko smo že pri izdelkih, naredila sem si še eno kapo, pa šal. Pa ne da se mi tipkat. Grem naprej delat. Za fax. Ker sem pridna – kao. Hehe.

Stanje duha: Res mi je vseeno kakšen je kot med dvema mimobežnicama.

Špageti z malo in veliko koruzo

Ko študent kuha se posluži zelo enostavnih in precej hitrih metod čaranja za štedilnikom. Danes sem si pričarala koruzno pašto. Za enega študenta (ženski spol) potrebujemo:

– Šop špagetov s premerom Φ=1,7cm oziroma količino, ki bo zadostovala za vaš želodec, lahko se poslužite tudi drugih testenin.

– Košček masla v velikosti radirke (nove, ne obrabljene). Tudi druge vrste maščoba je dovoljena: olje, kokosovo maslo, margarina, … po želji in stanju v hladilniku.

– Ena četrtina 500 gramske konzerve sladke koruze, ter približno 5 storžkov mlade koruze (iz kozarca). Če mate storžke sladko-kislega okusa jih ne pozabit prej sprati, da ne bo konfuznih okusov. Konzervo s preostalo koruzo spravite za kasneje, fino gre v toast ali v juho.

– Ena polovica 500 gramske konzerve pelatov (ostalo gre v pašto naslednji dan). Pelati se mi zdijo boljšega okusa kot narezani paradižniki (opomba pisača).

– Dva ščepca soli. Eden gre v špagete eden pa v omako.

– Ena četrtina čebule. Jaz sem dala tri ščepce posušene čebule iz kozarca, ker se mi ne da jokati in smrdeti vsakič, ko kuham.

– Dva ščepca peteršilja v katerem koli stanju. Za okus.

– Poljubno število obratov mlinčka za poper. Bolši je tak z mlinčkom in pisanimi poprčki. Boljši okus.

Priprava:

Na štedilnik daš posodo z vodo, katere višina V mora biti tolikšna, da nadkrije pašto za ene 3 centimetre. Noter vržemo ščepec soli in čakamo vrenje. Tačas v drugo posodo damo maslo ali poljubno maščobo in počakamo da začne spuščati glasove. Če imamo svežo čebulo jo damo noter naseckano na koščke. Če bomo uporabili posušeno še počakamo. Nato vržemo noter pelate, pomešamo in počakamo, da se začnejo prijemati posode in skoraj sumljivo dišati – AMPAK SKORAJ, da ne bo kdo kaj zažgal. Nato pelate razkosamo, dodamo čebulo (suho- opcija, če nimamo sveže čebule) in zalijemo z malo vode. Pustimo, da se kuha. Ko voda iz prejšnje posode zavre vržemo noter špagete, ki smo jih prej prelomili na pol, ker se nobenemu ne da navijat preveč dolgo časa. Premešamo in pustimo brbotati. Nato v posodo z omako dodamo n-obratov popra, ščepec soli in željeno količino peteršilja. Malo pomešamo. Pogledamo a so špageti že – probamo enega in preverimo stanje. Če so vredu jih odstavimo od ognja. Zdaj v omako dodamo koruzo in storžke, ki jih nalomimo na manjše dele. Omako dobro premešamo, pustimo pol minutke na ognju in nato ugasnemo štedilnik, da ne bo kakšne nesreče. Špagete odcedimo in vržemo na krožnik. Čez prelijemo omakco in po želji popopramo in dodamo še malo peteršilja.

Bon apetit

Nauk te zgodbe je: Ni važno ali si mala ali velika koruza, slej kot prej končaš na krožniku.

(Če bo kdo to probal in mu ne bo všeč – ne krivit mene! Men je bilo dobro.)

Ajde