kako nismo spekli jajčka

Kot že veste ima Ljubljana lep nov most, ki nas popelje čez Ljubljanico. Na njem so kipi ribjih glav. In na nek pasjevroč dan kake dva tedna nazaj smo ugotovili, da kovinsko naslonjalo ograje mogoče ni najboljša stvar v hudovročem (in hudomrzlem) vremenu. Peče. Mogoče celo tako zelo peče da … eh, valjda smo za neumne ideje. Na njem se bo speklo jajce. Za ziher. Ni dvoma. Mogli smo to preizkusiti.

Ubili smo jajčko.  Imeli smo še eno, če bi bili ful lačni. In seveda utenzilije za pucanje, ker ne maramo svinjati po novem mestnem ponosu. Ker nismo imeli pekipapirja za zaščito jajčka pred svinjarijo smo uporabili skicpapir. Valjda!

Izgledalo je obetajoče, ampak jajčko se ni in ni hotelo speči. Po desetih minutah smo obupali, saj ni dalo čisto nič od sebe. Tudi  najmanjša pikica ni zakrknila. Eh ja, smo potem lačni odšli domov.

Zdaj je uradno, če koga zanima, da se na novem mesarskem mostu jajček ne speče. Je pa res da ga nismo pustili tam dalj časa. Mogoče kdaj drugič! Sodelujoči: fortunajda, rambo (daroval jajce, iz trgovine seveda), kajakaja

Pa na boljšjaku sem si kupila najlepšo polaroid kamero na svetu! Za v mojo zbirko. Landkamera, zložljiva, bjutiful! Ma kdo nepretečene filme?

Kdo opazi grad v ozadju =)

Nazaj

No evo, pa sem nazaj. Nasoljena, malce posončena ter z dvema novima prijateljema:

Pri meni imata zdaj začasno domovanje, in jaz ju pridno uporabljam. Saj bi povedala, kakšna kul stvar je overlock, samo ni besed. F.I.N.O. Tadruga mašinerija mi je pa znana že od domačih logov in se zahvaljujem višjim silam za dodatno tačko in močan motor. Šivanje je precej lepše.

Na morju sem bila kar pridna, sem naredila miljavžnt žakeljčkov, ampak se je zgodila nesreča. Nekako pritiskači trgajo notranjo podlogo žakeljčka, tako da moram pogruntati, kako zadevo rešiti. Potlej pa jih pokažem svetu. Prav tako imam nekaj novih vozlanih živali, ki jih pokažem, ko vse sovice dobijo nov dom (sovice so spet na voljo, preglejte tukaj katere). Pa še šivala sem nekaj za oblečt za Katjo (da veš, če to bereš kjerkoli po svetu že si). Pokažem ko dokončam. Zdaj sem pa nazaj. Ready for action.

Oživljanje

Nekaj časa nazaj sem naredila denarnico. Pa kasneje še eno za mojo Saro. In ker so si Katja, Blanka in Ana zaželele svojo in ker imam zdaj več časa jim bom lahko končno izpolnila želje! (Res je trajalo, vem). Tako da, sporočam, da bom naredila še kakšno več kot samo tri, če bo jih kdo nujno hotel, se lahko veseli že v naprej. Jeeej. Studio kajakaja obratuje. Woohoo…

update

Nimam časa. Tako da lahko pokažem le ubogo revico, ki visi na dressformu in čaka da jo sešijem vkup. V sebi ima veliko veliko buck. Da boste videli, kaj nameravam nositi po Ljubljani in ni me sram!

Kvaliteta fotke je grozna, včasih moj telefon noče sodelovati. Včasih pa, kot recimo ko je bilo treba slikati ekstra kičaste sence ob sončnem zahodu skozi okno.

Prisežem da so to prave barve. Uhhh!

merry cherry

Spet je čas češenj! Wiii!