nahajaš se na mojem starem blogu. Moj nov blog se nahaja na novem naslovu

www.handmadeinmoste.com

če si želiš ogledati kajakaja blog, pa je vse še vedno tu.

Lep dan!

]]> http://kajakaja.wordpress.com/2011/11/16/6731/feed/ 0 kajakaja http://kajakaja.wordpress.com/2011/11/10/dvojna-novica/ http://kajakaja.wordpress.com/2011/11/10/dvojna-novica/#comments Thu, 10 Nov 2011 18:12:00 +0000 kajakaja http://kajakaja.wordpress.com/?p=6711 Continue reading →]]> Letos sva bila spet aktivna na natečajnem področju, ampak prvič so se pokazali rezultati. V natečaju za mercatorjevo embalažo ekoloških izdelkov sva z Mijo med prvimi tremi predlogi. Kako smo si projekt zastavili si lahko pogledate na najini novi spletni strani

Tam je tudi povezava do glasovanja, ki trenutno še poteka. Zaenkrat sva na to stran postavila in uredila vse objave preurejanja stanovanja, ki si jih lahko (šeenkrat) ogledate. Ko bo spet kakšen sončen dan v Ljubljani (da bodo prostori nadvse privlačni) pa bova objavila fotografije, kako je bilo prej in kako izgleda stanovanje zdaj.

S tem tudi sporočam, da bom počasi začela objave pisati na handmadeinmoste.com, moj “kajakaja blog” bo vseeno ostal odprt za vpogled in pregled moje skoraj petletne blogarske odiseje.

Včeraj sem spoznala Alenko (aka Matildo) in Davorko. Poleg tega, da smo se imele prav fino na kavici zjutraj v mestu in da sta obe super ženski, ki bosta kmalu obalo zalagali s pravimi slaščicami, sta mi podarili še en prav posebno lep zvezek/knjigo. Ahhh… In saj veste kakšen je problem s takimi lepimi papirnimi zadevami? Da si ne upaš in ne upaš začeti pisati v njih, da jih ne “pokvariš”.

In ko smo že ravno pri zvezkih. Že par tednov sem ponosna lastnica tudi tegale lepotca s studiabotas. Tri vrste in gramature papirja, lepenka z globokim tiskom, mmmm. Narejen pri tiporenesansi, ki je vsekakor eden izmed najbolj kul prostorov v mestu. Vsa čast Marku za reanimacijo letterpressa v Ljubljani!

V omari sem že par let imela krilo s potiskom, ki se ovije okoli telesa in priveže z vrvicami. Kupila sem ga v San Sebastianu, vendar ga kljub temu, da ni bilo najbolj poceni, nisem oblekla več kot desetkrat. Zadnjič sem ga odložila na mojo šivalno mizo v namenu, da ga spremenim v kaj bolj uporabnega, saj je bilo blago čudovite barve in teksture. In tam je čakalo na moj navdih kar lep čas.

Včeraj po službi, žalostna da sem zamudila edine sončne žarke po parih tednih v Ljubljani, sem se končno spravila k šivanju po dolgem dolgem času. In ker nimam nobenega enobarvnega krila spodobne dolžine in ker sem čisto preveč časa brala Garancin blog (in se navduševala nad njeno predstavitveno fotko in nasploh nad njenim stilom in ilustracijami) sem se odločila za krilo v “paperbag” kroju (kar pomeni papirnata vreča).

Blago sem obrnila, tako da je potisk skrit notri, razrezala, ga podložila s temnomodrim platnom v pasu in nabrala v velike gube. Šlo je precej na tesno, vendar mi je uspelo porabiti skoraj vsak košček prejšnjega krila. Pripasala sem ga s pasom, ki smo ga izdelovali za delavnico. Krilo sem hitro oblekla in se od navdušenja potem še eno uro gledala v ogledalo in hihitala sama sebi…

Končno sem naredila spet en majhen korak k mojemu cilju. K garderobi, ki bi bila v celoti (oziramo čimvečjem deležu) sestavljena iz oblačil, ki bi si jih sešila sama + kul dizajnerski kosi =)

Predvidevam, da bom krilo od zdaj naprej čisto prevečkrat nosila… Tako da mora biti naslednji kos obleke, ki se ga lotim, hlače. Da ne bom pomrznila v zimskih dneh.

Na našem faksu se kar naenkrat dogajajo stvari. Društva, časopisi, delavnice, razne akcije… mini renesansa. Eden od teh preporodov je tudi glasilo za arhitekturo, umetnost in bivanjsko kulturo ki se imenuje Praznine.

Verjetno nisem edina ki se ji zdi, da smo v pomanjkanju kvalitetnega “čtiva” o stroki. Sicer imamo (smo imeli) Oris, pa tudi Piranesi, AB … razne Hiše, Ambienti in podobni poskrbijo za pop dodatek in manj resnobe. Ampak med tem in onem je bila do sedaj velika luknja.

Praznine pišejo naši študenti (in bivši študenti). So sveže, ne strogo arhitekturno orientirane. V njih se razpravlja tako, kot bi se moralo na marsikaterem predavanju, kjer ob znanem: “ali ima kdo še kakšno vprašanje?” predavalnica obnemi. So brez cinizma in “šimfanja”, ki ga prevečkrat slišimo namesto dobronamerne kritike in pohvale (vsaj meni se tako zdi). Priporočam jih vsem, še posebej ne-arhitekturnim študentom, ker so prijazno spoznavanje z našo (in širšo) stroko.

Prve praznine se lahko brezplačno dobi na naši fakulteti (upam da so še kakšne ostale), naslednje pa bodo na voljo za dobri dve kavi. Poleg dobre vsebine so tudi pohvalno oblikovane in so lahko zgled marsikateremo časopisu in glasilu.

Čestitke puncam in fantom za kvalitetno izpeljan projekt. Če bi si želeli pridružiti kot avtor, jim lahko pišete na info@praznine.si.